Staš Zgonik

2. 7. 2020  |  Družba

Razpad sistema

Vladni predstavniki ob povečevanju števila okužb posredujejo neusklajena sporočila, spreminjajo izjave in se javno obkladajo z žaljivkami

Beović, Kacin, Gantar, Ihan
© arhiv Mladine

Včeraj smo v Sloveniji zabeležili 21 novih okužb s koronavirusom, največ po 16. aprilu. Dan prej, 15. aprila, smo jih zaznali natanko toliko kot včeraj – 21. Število novih primerov se povečuje, krivulja spet raste eksponentno. Po mesecu zatišja, ko je bilo širjenje virusa v populaciji praktično zatrto, je odpiranje meja povzročilo drugi val okužb. A tokrat se za razliko od marčevske panike in odločnega uvajanja vseh mogočih omejitvenih ukrepov ob hkratnem označevanju prejšnjih odgovornih za "morilce" ukrepanje odvija precej drugače. Epidemiologi še vedno, tako kot takrat, skušajo odkrivati vse okužene in njihove tvegane stike. Tako kot takrat za večino okuženih lahko odkrijejo vir okužbe. A v vse več primerih tega ne uspejo, kar lahko nakazuje na to, da se virus začenja nenadzorovano širiti med prebivalstvom. "Vsak dan jih je nekaj. To je slaba napoved," je včeraj dejala vrhovna vladna svetovalka za epidemijo dr. Bojana Beović. Marca je bil to znak, da je treba ukrepe zaostriti. Meje so bile zaprte. Potniški promet je bil ustavljen. Javno življenje je bilo praktično ustavljeno. A kot zdaj opozarja dr. Beović, so to "res skrajni ukrepi, ki bi nas pahnili v revščino".

Tudi sama pa priznava, da je situacija danes na las podobna marčevski. "Če gledamo situacijo v Italiji za nazaj, takrat bi ne le Sloveniji, ampak tudi drugim državam pomagala zgodnja zapora meje z Italijo. Za nas Balkan zdaj predstavlja podobno situacijo, in se bojimo, da bomo z zaporo prepozni."

Kritičen je tudi imunolog dr. Alojz Ihan. "Absolutno ponavljamo vse napake iz prepoznega odziva na italijanski prvi val," je dejal za Radio Slovenija.

Hrvaški kamen spotike

Posebna zgodba je Hrvaška in sporočila, ki jih vsakodnevno posreduje vladni govorec Jelko Kacin.

"Pomembno je, da so informacije dosledne, saj vsako spreminjanje načina podajanja informacij in hitro spreminjanje stališč vzbuja nezaupanje." Tako je v intervjuju, ki smo ga v Mladini objavili 20. marca, pojasnila krizna psihologinja Mateja Štirn.

Kacin je v ponedeljek napovedal, da bo Hrvaška zaradi povečevanja števila okuženih presegla kriterije za uvrstitev na zeleni seznam tako imenovanih "varnih" držav. "Nobena država, ki ne izpolnjuje teh kriterijev, ne more biti na zelenem seznamu. Če bodo ševilke tako pokazale, potem bo Slovenija jutri prisiljena republiko Hrvaško umakniti s seznama varnih držav. /.../ Sicer bi bilo to nekorektno do drugih držav, ki so na tem seznamu."

© Jernej Furman / Flickr

Naslednji dan, v torek, je bila njegova zgodba že drugačna. "Trenutno stanje kumulativnih okužb resnično presega 10 okuženih na stotisoč prebivalcev, vendar je bila potem sprejeta odločitev, da Slovenija Hrvaške v tem trenutku ne umakne s seznama zelenih držav. Odločili smo se, da damo Hrvaški priložnost, da z doslednimi ukrepi zameji rast." Zatrdil je, da se je po dogovoru med Nacionalnima inštitutoma za javno zdravje, pa tudi na podlagi pogovora med obema predsednikoma vlad, "hrvaška vlada odločila, da bo prevzela naše vzorce obnašanja in da bo zaprla nočne lokale in diskoteke". Hrvaška vlada je te navedbe še isti dan zanikala.

Tudi dr. Bojana Beović je včeraj glede odstranitve Hrvaške s seznama varnih držav hkrati pošiljala dve nasprotni si sporočili. "Mislim, da je pri takih stvareh pametno, če so postavljeni kriteriji, da se jih držimo. Res pa je, da uvrstitev Hrvaške na tak seznam pravzaprav pomeni, da k nam ne bi mogli priti hrvaški turisti."

Razlago je za Radio Slovenija ponudil zdravstveni minister Tomaž Gantar. "Tukaj se verjetno malo sprenevedamo tudi v okviru politike." Minister je v zadnjih dveh tednih večkrat prišel navzkriž z vladnim govorcem Kacinom. Včeraj je Gantar Kacina po novem prepiru na daljavo celo označil za bedaka.

Čas za enoten nastop

Dobra stran drugega vala za zdaj je, da se okužba širi med mlajšimi ljudmi, ki imajo bistveno manjše tveganje za hujši potek bolezni, Oddelki za intenzivno nego so zato kljub povečevanju števila okužb še naprej prazni. A kot opozarja dr. Alojz Ihan, "takoj ko bo virus vdrl v dom za starejše, bomo verjetno dobili povsem drugačno sliko". Dopustili smo že, da je vdrl v zdravstveno ustanovo. Sedem okuženih zdravnikov v mariborskem Kliničnem centru je lahko za marsikoga usodna napaka.

Država v tem trenutku potrebuje predvsem jasno strategijo in usklajena sporočila vladnih predstavnikov. Strategija je vsekakor lahko bolj liberalna kot ob prvem valu, ko je bil marsikateri omejitveni ukrep kljub nestrinjanju epidemiologov sprejet v paniki in na zalogo. A dobro bi bilo, da bi to strategijo za „ples z virusom“ državljanom tudi jasno predstavili in se je nato držali. Ob nenehnem spreminjanju stališč, nasprotujočim si sporočilom in javnem pranju umazanega perila ni čudno, da ljudje izgubljajo potrpljenje in voljo za spoštovanje vseh ukrepov in priporočil.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.