Pismo predsedniku vlade

Zdi se mi izredno sporno, da enačite nacistični poziv k pogromu Judov s predsmrtnim krikom komunista antifašista

Spoštovani gospod predsednik vlade, v vašem pismu generalnemu državnemu tožilcu ste zapisali, da je »iz zgodovine zadnjega stoletja splošno znano, da so javnemu in organiziranemu hujskanju množic z gesli »Juden raus!«, »Smrt fašizmu!« in podobnimi sledila pobijanja najprej posameznikov, nato pa celih skupin, vse do stopnjevanja v zločinih proti človeštvu in genocidu.«

Rad bi vas spomnil, da je bil eden prvih posameznikov, ki je zakričal »Smrt fašizmu, svoboda narodu!« hrvaški Srb Stjepan (Stipan, Stefan, tudi Stevo) Filipović iz Opuzena, ki so ga Nemci dali obesiti četnikom v Valjevu 22. maja 1942. Fotografija njegovega obešanja visi v avli Organizacije združenih narodov v New Yorku, kot ikonični portret upora.

Ene najbolj pretresljivih vrstic o kompleksnosti življenjske usode Stjepana Filipovića je ob 75-letnici njegove smrti zapisal pisatelj Miljenko Jergović. Tam beremo tudi: »Tako kot Jezusa poznamo križanega, Marijo z detetom, svetega Lovrenca pa na razbeljenem ražnju, tako tudi njega poznamo samo pod vislicami.«

Vse v zvezi z njim, od dileme z imenom, ki priča o hrvaškem antifašistu srbskega porekla, prek vloge srbskih četnikov v njegovi aretaciji in obešenju do miniranja njegovega spomenika v Opuzenu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in prizadevanj, da se spomenik ponovno sestavi in postavi, priča o izjemni kompleksnosti ne le njegovega lika, ampak zgodovine zadnjega stoletja.

In ravno zato se mi zdi izredno sporno, da enačite nacistični poziv k pogromu Judov s predsmrtnim krikom komunista antifašista. Že minimalna analiza, ob jasno izraženem globokem nestrinjanju z vašim enačenjem, pokaže, da v vašem enačenju nacističnega in komunističnega poziva umanjka ravno obsodba – fašističnega diskurza!

Popolnoma neizpodbitno pa ostaja dejstvo, da je protestni krik »Smrt fašizmu!« stal glave tistega, ki ga je glasno in pogumno zakričal, ne pa njegovih morilcev.