DK, STA

 |  Politika

Trump: »Želijo indoktrinirati naše otroke«

Protestnike pri gori Rushmore obtožil vodenja kulturne revolucije

Donald Trump

Donald Trump
© Flickr

Na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti je Donald Trump v Južni Dakoti pri gori Rushmore, v katero so vklesani obrazi štirih predsednikov ZDA, napadel levico in protestnike, da izvajajo kulturno revolucijo, s katero želijo spodkopati ameriško revolucijo, otroke v šolah pa učijo, kako naj sovražijo lastno domovino. Levico je tudi obtožil, da se obnaša totalitarno, kar naj bi bilo po njegovih besedah tuje ameriškemu načinu življenja.

V ZDA so po smrti temnopoltega osumljenca Georgea Floyda med poskusom aretacije v Minneapolisu izbruhnili protesti proti policijskemu nasilju, ki so prerasli v proteste proti rasizmu in razumevanju zgodovine države. Trump se je postavil na stran policistov in proti protestnikom ter kasneje na stran spomenikov konfederacijskim generalom in vsem drugim, ki so tarča protestnikov.

"Vodijo neusmiljeno kampanjo, da izbrišejo našo zgodovino. To gibanje odkrito napada dediščino vsake osebe, ki je na gori Rushmore. Želijo onečastiti naše junake, izbrisati naše vrednote in indoktrinirati naše otroke," je govoril Trump.

mXD4zPY4Ai0

Trump je skupaj s prvo damo Melanio Trump obiskal spomenik, kjer so njegovi privrženci prodajali majice s podobo njegovega obraza skupaj z obrazi Georgea Washingtona, Abrahama Lincolna, Thomasa Jeffersona in Theodora Roosevelta. Članica njegove predvolilne kampanje je tovrstno podobo objavila na Twitterju s pripisom: "Izboljšana gora Rushmore".

Dogodek pred približno 7500 gledalci, med katerimi večina ni nosila zaščitnih mask, je organizirala republikanska guvernerka Južne Dakote Kristi Noem, ki je prav tako napadla Trumpove nasprotnike, da želijo izbrisati zgodovino. "To počnejo zato, da diskreditirajo ustanovna načela Amerike in posameznike, ki so jih oblikovali," je dejala.

Del protestnikov, ki jih je Trump opredelil kot levo drhal, je pred njegovim nastopom odstranila policija. Šlo je za pripadnike indijanskih plemen, ki so opozarjali na dejstvo, da so jim beli priseljenci ukradli sveto goro in jo onečastili s podobami osvajalcev. Protestirali so tudi zaradi strahu pred širjenjem novega koronavirusa, nekateri pa še iz strahu pred nevarnostjo požarov v naravi zaradi velikega prazničnega ognjemeta.

Američani zaradi pandemije praznujejo dan neodvisnosti v omejenem obsegu brez velikih zborovanj, kar za Trumpa, ki želi z velikimi zborovanji oživiti svojo kampanjo za ponovno izvolitev na predsedniški položaj, ne velja. Iz Južne Dakote sta z Melanio odpotovala nazaj v Washington, kjer je bila še večja proslava in še več protestnikov kot v Južni Dakoti.

Američani 4. julij tradicionalno praznujejo z ognjemeti, paradami in pikniki, a letos v močno okrnjeni obliki. Ameriške zdravstvene strokovnjake skrbijo predvsem mladi, ki naj ne bi upoštevali vseh priporočil, zaradi česar bi se lahko povečalo že tako povečano število okužb.

Ameriška avtomobilistična zveza (AAA) vsako leto od leta 2000 naprej oceni, koliko ljudi se bo na dan neodvisnosti podalo na pot, daljšo od 80 kilometrov (50 milj). Letos si tega ne upa, ker je vse skupaj preveč nepredvidljivo. Napovedati si upa le, da bo šlo na pot najmanj ljudi od konca druge svetovne vojne, ko so imele ZDA 141 milijonov prebivalcev (danes jih imajo 331 milijonov).

Lani je za dan neodvisnosti potovalo 43 milijonov ljudi, najslabše pa je bilo doslej leta 2009 v času velike finančne krize in recesije, ko jih je potovalo 31 milijonov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.