Jure Trampuš

 |  Politika

»Odnos sedanje vlade do preteklosti je podoben odnosu, ki so ga imeli komunisti po letu 1945«

Zgodovinar dr. Aleš Gabrič je za posebno številko MLADINA INTERVJU spregovoril o tem, da zgodovina ni pravljičarstvo

Dr. Aleš Gabrič, zgodovinar

Dr. Aleš Gabrič, zgodovinar
© Uroš Abram

Inštitut za novejšo zgodovino se je med epidemijo preselil v nove prostore, večje, udobnejše, zgodovinarji so svoje zapiske, knjige, literaturo spravili v škatle in jih zdaj počasi postavljajo nazaj na police. Dr. Aleša Gabriča, raziskovalca slovenske kulturnopolitične zgodovine, smo našli v novi pisarni, ravno urejal jo je. Beseda je dala besedo, in ko sem mu plaho priznal, da sem bil davno, nekje v prejšnjem tisočletju, njegov študent, je kot pravi zgodovinar dvignil prst in dejal, počakajte malo, nato je iz predala vzel neki stari zvežček in našel podatke o izpitu, datum, vprašanja in oceno. Tistega izpita se spominjam res bolj bežno, če sploh, on pa je imel kot pravi zgodovinar vse lepo zabeleženo.

Zgodovina ni pravljičarstvo, zgodovinarji se seveda lahko ne strinjajo glede interpretacije dogodkov, a pravi zgodovinarji iz časa ne jemljejo samo dogodkov, ki potrjujejo njihovo pred tem postavljeno tezo. To niso zgodovinarji, to so propagandisti neke politike. Gabrič ni takšen, vseskozi opozarja, da se razširja črno-beli pogled na preteklost, kar pa ni prvič (in verjetno ne zadnjič). Zgodovina ni premočrtna pripoved enostavnih resnic.

»Generacije tega tisočletja komuniste in protikomuniste prepuščajo zgodovini, iščejo si svoj prostor pod soncem. In to je tisto, česar politika ne sprejema. Prav smešno je slišati mlade, ki zahtevajo pravico do dela in stanovanja, do česar so njihovi starši pred desetletji lahko prišli hitreje, politiki pa jim očitajo, da so jugonostalgiki«.

V intervjuju za posebno številko MLADINA INTERVJU 2020 Gabrič razlaga tudi to, kako je pravzaprav nastal slovenski narod, komu koristi zgodovinski revizionizem in razbije mit o tem, da se je slovenska »razdeljenost« začela v drugi svetovni vojni.

Glede nje izreče, da so vse te politične razprtije, temelječ na drugi svetovni vojnim, mladim odveč. »Generacije tega tisočletja komuniste in protikomuniste prepuščajo zgodovini, iščejo si svoj prostor pod soncem. In to je tisto, česar politika ne sprejema. Prav smešno je slišati mlade, ki zahtevajo pravico do dela in stanovanja, do česar so njihovi starši pred desetletji lahko prišli hitreje, politiki pa jim očitajo, da so jugonostalgiki.«

VEČ V POSEBNI POLETNI ŠTEVILKI MLADINA INTERVJU 2020, KI JE ŽE NA VOLJO PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV IN V NAŠI SPLETNI TRGOVINI >> 

V posebni številki Mladine INTERVJU 2020 boste lahko prebrali 17 obsežnih intervjujev. Obvezno poletno branje, ki ga ne smete zamuditi. 

Lahko nam tudi pišete na e-naslov narocnine@mladina.si ali na poštni naslov Mladina, Dunajska 51, Ljubljana.

Dosegljivi smo tudi na telefonski številki 01 230 65 30.

POSEBNA IZDAJA MLADINE INTERVJU 2020 VSEBUJE 17 NOVIH INTERVJUJEV:

  • Aleksander Čeferin, predsednik Uefe
  • Ivan Gale, žvižgač
  • Katarina Stegnar, igralka
  • Marjan Šarec, predsednik LMŠ
  • Nina Pirnat, epidemiologinja
  • Tatjana Bobnar, odstavljena direktorica policije
  • Aleš Gabrič, zgodovinar
  • Zoran Predin, glasbenik
  • Janez Lenarčič, evropski komisar
  • Bogdan Lipovšek, strokovnjak za turizem
  • Tatjana Rojc, senatorka v Rimu 
  • Dragan Petrovec, pravnik
  • Nina Rajić Kranjac, gledališka režiserka
  • Miloš Kosec, arhitekt
  • Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt
  • Borut Telban, antropolog
  • Blaž Švab, glasbenik (Modrijani) in TV voditelj (Slovenski pozdrav)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.