Peter Petrovčič

 |  Politika

Brezigar. Ime.

Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar, slovenski predstavnik v Evropskem javnem tožilstvu

Družina Brezigar pred dobrim desetletjem: mati, oče ter Jaka in Špela. Otroka sta šla oba po maminih stopinjah.

Družina Brezigar pred dobrim desetletjem: mati, oče ter Jaka in Špela. Otroka sta šla oba po maminih stopinjah.
© Denis Sarkić

Evropsko javno tožilstvo se je vzpostavljalo dlje časa, z delom pa naj bi začelo konec letošnjega leta. Gre za organ s sedežem v Luksemburgu, v katerem bo po enega predstavnika imela vsaka država članica EU, pristojen pa bo za preiskavo in pregon kaznivih dejanj s posledicami za proračun EU, kot so goljufije, korupcija, pranje denarja in čezmejne goljufije na področju DDV…

Prvi slovenski predstavnik v tem organu, prvi slovenski evropski tožilec pa bo Jaka Brezigar, sin ene izmed najbolj razvpitih slovenskih državnih tožilk, Barbare Brezigar. Gre za tožilko, ki je dolga leta stala ob strani dolgoletnemu predsedniku SDS in aktualnemu premieru Janezu Janši. Ena izmed njegovih vlad jo je imenovala na čelo tožilstva, za generalno državno tožilko. V drugih njegovih vladah pa je sodelovala kot političarka, kot ministrica za pravosodje, kot državna sekretarka na notranjem ministrstvu, bila pa je tudi kandidatka združene desnice na čelu z SDS za predsednico republike.

Prvi slovenski evropski tožilec bo Jaka Brezigar, sin ene izmed najbolj razvpitih slovenskih državnih tožilk, Barbare Brezigar. Gre za tožilko, ki je dolga leta stala ob strani dolgoletnemu predsedniku SDS in aktualnemu premieru Janezu Janši.

Brezigarjevi sta sicer na tožilstvo sledila oba otroka, Špela in Jaka Brezigar in sicer še v »starih« časih, ko je bilo na tožilstvu težko dobiti službo, če tam nisi imel mame, očeta, strica ali tete. Ker je mamina senca velika, ju bo verjetno spremljala celotno tožilsko kariero, a predvsem Jaka iz te sence stopa vedno bolj odločno.

Najprej je več let poslušal očitke, da je (enako) politično motiviran kot njegova mama, ko je vodil postopke zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Bolj nedavno pa je poslušal celo očitke, naj bi deloval v interesu t.i. globoke države, udbomafijskega podzemlja, ki upravlja s Slovenijo, ker je zavrgel ovadbe zoper bančnike v zadevi »iranski denar«, v kateri je politična desnica iskala zaroto »globoke države«. Ves čas pa je kazal tudi željo po kariernem napredovanju, po funkcijah, za zdaj zgolj tožilskih.

V zgolj nekaj letih je zelo hitro napredoval, se udeleževal vse mogočih (s strani tožilstva financiranih izobraževanj v tujini), opravljal rezidence v raznih mednarodnih tožilskih organih, bil imenovan na funkcijo namestnika vodje oddelka za gospodarski kriminal na daleč največjem, ljubljanskem tožilstvu ter bil imenovan v gospodarsko-korupcijski oddelek specializiranega državnega tožilstva.

Zdaj, ob imenovanju na eno najvišjih funkcij, kar jih je moč doseči v tožilstvu, pa se bodo morali njegovi (politični) kritiki odločiti. Je bil imenovan po politični liniji kot predstavnik linije SDS v tožilstvu? Je bil imenovan kot predstavnik »globoke države«, ki si ga SDS postavlja za antipol? Ali pa je bil imenovan zaradi kančka častihlepnosti in dobršne mere strokovnosti, ki mu jo med tožilci priznava precej večji krog ljudi, kot je to priznaval njegovi mami?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.