IK, STA

30. 7. 2020  |  Politika

Še en poraz za SDS in NSi na ustavnem sodišču

Proračun za leto 2019 ni bil v neskladju z ustavo

Predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin

Predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin
© Borut Krajnc

Proračunski dokumenti za leto 2019 niso bili v neskladju z ustavo, so danes sporočili z ustavnega sodišča. Očitane pomanjkljivosti glede nespoštovanja fiskalnega pravila po mnenju sodišča še ne pomenijo očitka, da se je v postopku sprejemanja proračuna ogrožalo fiskalno suverenost države.

Zahtevo za oceno ustavnosti proračunskih dokumentov za leto 2019 so lani spomladi vložili poslanci SDS in NSi, ki so v njih videli kršenje fiskalnega pravila. Celotni izdatki države so načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko, so utemeljevali.

Fiskalno pravilo, ki ga je Slovenija pred sedmimi leti zapisala v ustavo, namreč določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke.

Zahteva se je nanašala na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 ter odlok o javnofinančnem okviru za obdobje 2018-2020. Poslanci SDS in NSi so ustavnemu sodišču predlagali, naj ugotovi, da so vsi trije v neskladju z ustavo, vladi pa naloži pripravo novega rebalansa v mesecu dni.

Zahtevo za oceno ustavnosti proračunskih dokumentov za leto 2019 so lani spomladi vložili poslanci SDS in NSi, ki so v njih videli kršenje fiskalnega pravila. Celotni izdatki države so načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko, so utemeljevali.

Vlada je tedaj odgovarjala, da srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ni mogoče ugotavljati izključno na podlagi podatkov posameznega leta, npr. na podlagi rebalansa državnega proračuna za leto 2019, pač pa se ta ugotavlja v daljšem časovnem obdobju.

Podobno je v danes objavljeni odločbi zapisalo tudi ustavno sodišče: "Srednjeročnost iz ustavne določbe je treba razumeti kot dolžnost takega fiskalnega upravljanja in načrtovanja, ki se osredinja na stanje javnih financ skozi celoten ekonomski cikel in ne samo na tekoče proračunsko leto."

Poleg tega se ustavno fiskalno pravilo nanaša na celoto javnih financ države in ne zgolj na državni proračun kot tak, so dodali ustavni sodniki, ki so odločbo sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti.

Proračunsko leto 2019 je sicer že z nami, država pa ga je sklenila s približno 225 milijonov evrov presežka, kar predstavlja 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.