Spomenka Hribar: »Kdor laže tudi krade. Vse, kar prihaja iz njihovih ust, je zmerjanje in to niso le besede, to so dejanja.«

Pogovor dr. Spomenke Hribar in dr. Barbare Rajgelj na Festivalu elektronske glasbe in kritične misli Grounded

V prijetnem hladu Švicarije, na obronkih rožniškega gozda, je čez vikend potekal Grounded - Festival elektronske glasbe in kritične misli. Letos so si za glavno temo izbrali resnico, oziroma njen razpad. Na sobotno jutro pa sta dr. Spomenka Hribar in dr. Barbara Rajgelj razglabljali o resnici in laži v politiki. V ospredju je bil odnos trenutne slovenske politične oblasti do resnice. Hribar se je zato večkrat navezala na svojo leta 1996 izdano knjigo Svet kot zarota: analiza političnega sloga Janeza Janše, za katero pravi, da je še vedno aktualna. Druga največkrat citirana avtorica je bila Hannah Arendt, ki jo je Rajgelj že v začetnem nagovoru uporabila kot opomnik na to, da »laž že od samega začetka poznamo kot sredstvo za doseganje političnih ciljev.«

Pogovor se je začel s primerjavo zavezanosti resnici prejšnjega režima proti zdajšnjemu. Spomenka Hribar je odgovorila, da "imajo totalitarni režimi vedno prav. V njih je absolutna resnica." Vrzeli v resnici SFRJ so se začele kazati šele z odkrivanjem povojnih grobišč, ki so jih politiki na oblasti želeli prikriti. "Danes desnica vztraja, da ima absolutno prav. Resnica je izenačena s političnimi interesi, ne gre za dejstveno resnico," je razlagala Hribar. Rajgelj pa je želela priti še globlje, saj se ni strinjala, da se lažem ni moč upreti sistemsko. Spomnila je, da v pravu obstaja distinkcija med resnico in lažjo, ki se ji reče krivo pričanje, torej je definicija laži nekje že vzpostavljena. Začudilo jo je namreč, da se je TV Slovenija javno opravičila Janezu Janši zaradi izjave Spomenke Hribar v Studiu City, ko je spomnila na njegove besede na shodu na Imenem leta 2007: "da osamosvojitev še ni končana, ker še vedno obstajajo ljudje, ki pravijo, da je bilo v Jugoslaviji boljše." TV Slovenija resničnosti izjave ni preverila, čeprav jo lahko najdemo tudi v uradnem zapisu govorov na spletni strani SDS. Premierju pa se je na njegovo zahtevo vseeno opravičila, čeprav je do laži prišlo le s strani njegovega kabineta. Rajgelj zato opozarja, da je potrebno primerjati ne le izjave z dejstvi, ampak tudi izjave z izjavami. Hribar je na to preprosto odgovorila: "Jaz ne bom nikogar krivila, da laže. Da laže itak vemo vsi." Janeza Janšo naj bi dodobra analizirala že v svoji knjigi, kjer je izluščila njegovo delovanje, njegov odnos do sveta, ki se do danes ni spremenil. Razlaga, da premier samega sebe potrjuje skozi svojo paranojo, kar je sestavni del vsakokratne avtokratske oblasti, ki hoče imeti absolutno oblast. "Meni je še vedno drag zaradi leta 1988, ko je bil zaprt. Ampak on uzurpira celo nacijo in dela nereverzibilne spremembe."

Kot sta ugotovili, je torej resnica vse tisto, kar politikom pomaga priti do oblasti. Premier Janez Janša pa, da naj se ne bi nikoli spremenil, saj »vidi svet kot zaroto proti sebi. Na nek način iz svojega zapora dela mučeništvo, kar je blasfemija,« je proti koncu povedala Hribar.

Dotaknili sta se tudi zmerjanja, ki ga sedanja vlada vsakodnevno uporablja kot način komuniciranja. Spomenka Hribar glede tega meni sledeče: "V prejšnjem sistemu se je veliko govorilo o tem, da so me vrgli iz zveze komunistov, vsak dan se je razpravljalo o krivdi in grehu ampak me ni nihče zmerjal s prasico ali v žaklju pošiljal po Savi v Beograd. Če si prepričan, da imaš v svojem zakupu absolutno resnico, lahko nasprotnika zmerjaš in lažeš, lahko delaš kar hočeš. To je po Nietzscheju prevrednotenje vseh vrednot, ko ni več vrednot." Tisti, ki je res trpel, naj po njeno ne bi sovražil. Zmerjanje je samo ena od metod iskanja sovražnika. "Sovražnik pa je konstitutiven element vsakega totalitarnega sistema,« meni Hribar, zato si ga je potrebno ustvariti, če še ne obstaja. Janez Janša naj bi bil namreč mož, ki naj bi vedno vedel kako odreagirati, ker po njeno vse premisli vnaprej. Vseeno se strinja, da "kdor laže tudi krade. Zmerjanje je vse, kar prihaja iz njihovih ust in to niso le besede, to so dejanja. Problem je, ker ne moreš vsem parirat. Prej v socializmu sem lahko, če sem le hotela. Zmogla sem to tudi psihično sprejemati. Ali bomo danes cel dan ‘viseli’ za računalnikom in spodbijali laži?« Rajgelj je zato spomnila še na novosprejeti parlamentarni etični kodeks, kjer naj ne bi bilo veliko ali sploh nič govora o vsebini ali govorjenju resnice. Trdi, da imajo "še oglaševalci v kodeksu resnicoljubnost in dokazljivost. Politično oglaševanje pa je ravno obratno od tega. Kljub temu, da se državljane tretira kot potrošnike, nimajo niti toliko pravic kot potrošniki."

Kot sta ugotovili, je torej resnica vse tisto, kar politikom pomaga priti do oblasti. Premier Janez Janša pa, da naj se ne bi nikoli spremenil, saj "vidi svet kot zaroto proti sebi. Na nek način iz svojega zapora dela mučeništvo, kar je blasfemija," je proti koncu povedala Hribar. "Povsod so različni ljudje, ampak mislim, da so desničarji hujši." Za zaključek je še razložila, na čem temelji povezava slovenske desnice in katoliške cerkve, ki je v časih druge svetovne vojne delovala precej manj enovito, kot ji to pripisujejo danes. "Kocbek je nekoč rekel, da poznamo levi in desni konzervativizem, oba sta enaka. Da ima desnica za sabo cerkev ni kar tako. Daje ji občutek, da imajo za seboj absolutno zaslombo resnice in so torej njeni zastopniki. Pozabljajo, da so prav tako smrtniki kot sem jaz in vsak od nas."

axXvV7kSu1s