OŠTRO.SI

 |  Politika

Hojs ne sme zahtevati revizije zaključenih primerov

Zahteva notranjega ministra pomeni poseg v avtonomijo policije in državnega tožilstva, četudi gre za zaključene primere, je dejal docent za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti Miha Hafner

Nekdanji generalni direktor policije Anton Travner in notranji minister Aleš Hojs

Nekdanji generalni direktor policije Anton Travner in notranji minister Aleš Hojs
© Borut Krajnc

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je 11. avgusta v oddaji 24ur Zvečer večkrat ponovil, da mu Zakon o organiziranosti in delu v policiji sicer prepoveduje usmerjanje tistih zadev, ki jih je prevzelo tožilstvo, a da to velja le v času preiskave, in ne za pet primerov, za katere je sam odredil revizijo.

S tem se je odzval na očitek voditelja oddaje, da je z usmeritvami in obveznimi navodili generalnemu direktorju policije kršil zakon o organiziranosti in delu v policiji. Ta zakon namreč izrecno določa, da minister ne sme izdajati usmeritev glede postopkov, "katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec".

Vsi primeri, za katere je odredil revizijo, pa so po prepričanju ministra zaključeni in jih torej državno tožilstvo ne usmerja več. Vendar Hojsova interpretacija zakona po mnenju treh strokovnjakov za kazensko procesno pravo ni pravilna.

Hojs je z odredbo revizijo za konkretne primere posegel v pristojnosti državnega tožilstva, saj so tudi zaključeni primeri še vedno v pristojnosti tožilca, ker jih lahko ta kadarkoli spet odpre, je pojasnil profesor kazenskega prava na mariborski varnostni fakulteti Miroslav Žaberl.

Vsi primeri, za katere je odredil revizijo, pa so po prepričanju ministra zaključeni in jih torej državno tožilstvo ne usmerja več. Vendar Hojsova interpretacija zakona po mnenju treh strokovnjakov za kazensko procesno pravo ni pravilna.

Po oceni docenta za kazensko procesno pravo na ljubljanski pravni fakulteti in raziskovalca na inštitutu za kriminologijo Miha Hafnerja pa minister z vpletanjem v konkretne postopke ni posegel le v samostojnost državnega tožilstva temveč tudi avtonomijo in politično nevtralnost policije.

Zakaj je po oceni strokovnjakov minister Hojs z odredbo revizije petih konkretnih primerov presegel svoje pristojnosti in kako so ti primeri povezani s stranko SDS, si lahko preberete na nepridobitnem mediju Oštro.si.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.