Izstrelitev prvih slovenskih satelitov znova preložili

Nov datum izstrelitve še ni znan 

Izstrelitev rakete s prvima slovenskima satelitoma Nemo HD in Trisat, ki je bila predvidena za sredo ob 3.51 po srednjeevropskem času z izstrelišča v Francoski Gvajani, so zaradi neugodnih vremenskih razmer znova preložili. Nov datum izstrelitve še ni znan.

Kot so za STA navedli v Centru odličnosti Vesolje-SI, v bližini južnokorejskega otoka Jeju, kjer je zemeljska postaja, prek katere bi nadzorovali polet rakete, divja tajfun Maysak. Vetrovi tam presegajo dopustne hitrosti za varno obratovanje antene na postaji. Zato morajo anteno zaščititi. Prek te postaje bi misijo nadzorovali ravno v kritični fazi poleta, ko bi se morali mikrosateliti ločevati od nosilne strukture rakete vega vesoljskega podjetja Arianespace.

Novega datuma izstrelitve še niso sporočili. Določili ga bodo na podlagi ocene razvoja tajfuna in njegovih posledic, piše na spletni strani Arianespace. Čas za izstrelitev imajo do 12. septembra, ko bo treba znova servisirati najobčutljivejše satelite in raketo, so navedli v centru odličnosti.

Raketo, na kateri je skupaj 53 satelitov, bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali za marca letos, a jo je preprečila pandemija covida-19. V drugi polovici junija pa so jo morali nato večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov nad izstreliščem. Nazadnje so polet v vesolje preložili na sredo po srednjeevropskem času.

Nanosatelit Trisat ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. To bo prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.

Mikrosatelit Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim območjem.