Pia Nikolič

4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

Pravica do ljubezni

Dvajseta obletnica prve slovenske Parade ponosa

Parada ponosa v Ljubljani leta 2018

Parada ponosa v Ljubljani leta 2018
© Borut Krajnc

Šestindvajsetega septembra bo v Ljubljani potekala že 20. Parada ponosa in tudi letos bo mesec pred njo mesec spremljevalnih prireditev. Čeprav je bil ponosni mesec kot vsako leto napovedan za junij, ga je bilo treba iz očitnih razlogov prestaviti na september.

Program, ki se je začel 1. septembra, bo ponudil okrogle mize, delavnice, kviz, razstavo, ljubljanski sprevod in prvič v zgodovini tudi koroško Parado ponosa, ki bo potekala v Slovenj Gradcu. S tem bo to mesto postalo že tretje v Sloveniji, ki bo pripravilo Parado.

Parade ponosa se po svetu vrstijo vse od julija 1970, ko so prve potekale v ZDA. Z njimi so se spomnili prve obletnice izgredov v lokalu Stonewall Inn v New Yorku, kjer so se obiskovalci lokala in njihovi podporniki več dni upirali policiji, ki je hotela v lokalu izpeljati racijo. Demonstracije so postale pomemben mejnik, saj je iz njih izšlo množično gibanje za pravice skupnosti LGBT+, kajti Svetovna zdravstvena organizacija je spolno usmerjenost njenih pripadnikov tedaj še obravnavala kot duševno motnjo. V večini zveznih držav v ZDA so bili homoseksualni odnosi takrat še nezakoniti (v socialistični Sloveniji so homoseksualnost kazensko preganjali do maja 1977). Ker so od stonewallskega upora pripadniki skupnosti LGBT+ dosegali vedno pomembnejše uspehe pri zagotavljanju pravic, so se odločili na ta dan pripraviti veliko zabavo, ki so jo poimenovali Parada ponosa.

Tudi ljubljanska Parada ponosa je festival, ki je nastal kot odziv na sovražni dogodek v lokalu, v katerega varnostniki niso dovolili vstopiti gejevskemu aktivistu, ker naj lokal »ne bi bil za tako vrsto ljudi«. Ljubljanska Parada ponosa je danes s svojimi 20 leti najstarejša pri nas in je v tem času doživela že marsikaj. Več o njeni zgodovini bomo izvedeli ob odkritju murala na Metelkovi, kjer bo predstavljena zgodovina slovenske skupnosti LGBT+. Med drugim mural morebitne obiskovalce sprašuje: »Veš, da je imela Ljubljana župana, ki je bil gej? Veš, da imamo v Ljubljani najstarejši filmski festival LGBT+ v Evropi?«

Ni naključje, da bo prireditev na avtonomnem območju, saj tam delujeta edina kluba za pripadnike skupnosti LGBT+ v Sloveniji; po pričevanjih sodeč sta bila to prva zaskvotana prostora na Metelkovi, ki letos praznuje 27 let. Ljubljana se sicer z zgodovino gibanja LGBT+ ponaša že vsaj od začetkov roza večerov v klubu K4, ki so bili prvi večeri za gejevsko in lezbično populacijo v nekdanji Jugoslaviji, a marsikaterega nestrpneža to ni ustavilo. Recimo tistih, ki so od leta 2005 do 2008 še posebej surovo pretepali udeležence Parade ponosa, potem ko so jih do nočnih ur čakali v temačnih ulicah v okolici.

Letos se bodo tam verjetno skrivali naši politiki, saj je politika vedno manj naklonjena odprti družbi. Leta 2013 je takrat že predsednik republike Borut Pahor sicer prišel na Parado ponosa. Čeprav jumbo plakati NSi zadnje dni razglašajo, da »Verjamejo v različnost«, ne verjamemo, da se bo sprevodu pridružil Matej Tonin.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.