DK, STA

9. 9. 2020  |  Družba

Slovenija z eno od najnižjih umrljivosti otrok

Poročilo o umrljivosti otrok je pripravil Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), oddelkom ZN za prebivalstvo (Desa) in Svetovno banko

© Flickr

Skupno število lani umrlih otrok, mlajših od pet let, je bilo najnižje v preteklih treh desetletjih. Slovenija sodi med države z eno od najnižjih umrljivosti otrok, mlajših od pet let, kaže najnovejše poročilo o umrljivosti otrok po svetu. Ob tem je slišati opozorila, da bi lahko pandemija novega koronavirusa ogrozila že doseženo izboljšanje. Poročilo o umrljivosti otrok je pripravil Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), oddelkom ZN za prebivalstvo (Desa) in Svetovno banko.

Poročilo navaja, da je umrljivost otrok, mlajših od pet let, z 12,5 milijona leta 1990 upadla na 5,2 milijona lani, so danes sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.

Dodajajo, da se je v Sloveniji umrljivost otrok, mlajših od pet let, od leta 1990 zmanjšala za 80 odstotkov, kar državo uvršča med države z najnižjo umrljivostjo otrok na svetu.

Unicef in WHO ob tem opozarjata, da je pandemija novega koronavirusa povzročila številne motnje v zdravstvenih storitvah po svetu, kar bi lahko resno ogrozilo napredek, dosežen v preteklih desetletjih.

"Globalna skupnost je v zniževanje umrljivosti otrok vložila izjemne napore, zato ne smemo dopustiti, da nas pandemija ustavi," je ob objavi poročila pozvala izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore.

Unicefova raziskava, izvedena poleti v 77 državah, je pokazala, da je skoraj 68 odstotkov držav poročalo o motnjah v zdravniških pregledih in cepljenju otrok.

Opozorila je, da kadar otroci nimajo dostopa do zdravstvenih storitev, ker je sistem preobremenjen, in kadar se ženske bojijo porodov v bolnišnici zaradi strahu pred okužbo, lahko postanejo žrtve covida-19. "Brez takojšnjih vlaganj v ponovni zagon motenih zdravstvenih sistemov in storitev bi lahko umrlo na milijone otrok, mlajših od pet let, zlasti novorojenčkov," je še dejala.

V preteklih tridesetih letih so bile zdravstvene storitve odločilne pri reševanju milijonov otroških življenj. Pomagale so preprečiti smrti otrok zaradi prezgodnjih porodov, nizke porodne teže, zapletov med porodom, sepse novorojenčkov, pljučnice, driske in malarije ter s cepljenjem ščitile otroke pred nevarnimi boleznimi.

Zadnje mesece se države po vsem svetu soočajo z motnjami v zdravstvenih storitvah za otroke in matere, kot so izvajanje pregledov, cepljenje, pregledi v času nosečnosti in poporodna oskrba. Stanje poslabšuje tudi pomanjkanje zdravstvenega osebja in splošno nelagodje pri uporabi zdravstvenih storitev zaradi strahu pred okužbo z novim koronavirusom.

Unicefova raziskava, izvedena poleti v 77 državah, je pokazala, da je skoraj 68 odstotkov držav poročalo o motnjah v zdravniških pregledih in cepljenju otrok. Poleg tega je 63 odstotkov držav poročalo o motnjah pri pregledih nosečnic, 59 odstotkov držav pa o omejeni poporodni oskrbi.

Nedavna raziskava WHO v 105 državah je pokazala, da je 52 odstotkov držav poročalo o motnjah v zdravstvenih storitvah za bolne otroke in 51 odstotkov držav o motnjah pri programih za zdravljenje podhranjenosti otrok. Tovrstni zdravstveni ukrepi so ključnega pomena pri izkoreninjenju smrti novorojenčkov in otrok zaradi vzrokov, ki jih je moč preprečiti.

Afganistan, Bolivija, Kamerun, Srednjeafriška republika, Libija, Madagaskar, Pakistan, Sudan in Jemen so med najbolj prizadetimi državami z vidika motenj v zdravstvenih storitvah. V sedmih državah od zgoraj omenjenih je bila stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, lani več kot 50 smrti na tisoč živorojenih otrok.

Umrljivost otrok se sicer močno razlikuje glede na geografske regije - večina smrti otrok se zgodi v Podsaharski Afriki in južni Aziji. Države z najvišjo umrljivostjo otrok so vse v Podsaharski Afriki - Srednjeafriška republika, Čad, Nigerija, Sierra Leone in Somalija.

Med države z najnižjo umrljivostjo otrok, mlajših od pet let, se uvrščajo Estonija, Ciper, Finska, Japonska, Norveška, Singapur, Slovenija in Švedska. Slovenija se uvršča tudi med deseterico držav, ki so v preteklih 30 letih uspele najbolj znižati umrljivost otrok in sicer za vsaj 80 odstotkov.

Posebna simulacija ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa je pokazala, da bi lahko do konca leta vsak dan umrlo dodatnih šest tisoč otrok zaradi ohromljenih zdravstvenih sistemov zaradi pandemije.

Unicef, WHO in ostale organizacije pozivajo vlade, naj zagotovijo vsem otrokom in materam dostop do nujnih cepljenj, prehrane in kakovostnih zdravstvenih storitev, da jih zaščitijo pred vplivom novega koronavirusa in preprečijo povečanje smrtnosti otrok.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.