DK, STA

12. 9. 2020  |  Družba

»Podnebne spremembe človeštvu predstavljajo večji izziv kot pandemija«

Ena osrednjih tem letošnje mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo v Portorožu, je bila brezogljičnost

Tomaž Žagar

Tomaž Žagar
© energetika.net

Podnebne spremembe in potreba po čisti energiji za človeštvo danes predstavljajo večji izziv kot pandemija, meni predsednik društva jedrskih strokovnjakov Tomaž Žagar. Med izzivi, ki jih čakajo, je vprašanje sinergij oz. souporabe različnih virov energije, od jedrske do sončne, vetrne in hidroenergije za zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe.

Ena osrednjih tem letošnje mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo, ki jo je v tem tednu gostil Portorož, je bila brezogljičnost, in tudi po besedah predsednika Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Tomaža Žagarja podnebne spremembe in potreba po čisti energiji v tem trenutku za človeštvo predstavljajo večji izziv kot denimo pandemija covida-19.

"Stroka se sooča s težavo, kako vse čiste vire energije dovolj hitro zgraditi in vključiti v sistem," je pojasnil Žagar. Kljub vlaganjem v obnovljive vire namreč v svetu še vedno proizvedemo 80 odstotkov vse energije iz nafte in premoga. Delež energije, ki ga pridobimo iz fosilnih goriv, se tako v primerjavi z letom 1975 ni zmanjšal, zato je treba najti način, kako skupaj uporabiti vse brezogljične energetske vire.

Prednost Slovenije je po Žagarjevem mnenju v visokem deležu jedrske in hidroenergije, sicer pa je prav iskanje sinergij in raziskave na področju t. i. hibridnih sistemov, ki kombinirajo različne vire za zagotovitev zanesljive energetske oskrbe, eden glavnih izzivov strokovnjakov.

Vse bolj je namreč aktualna razprava o prihodnji energetski oskrbi in o tem, ali zgraditi drugi blok Nuklearne elektrarne Krško. Ta sicer trenutno proizvede približno tretjino vse v Sloveniji proizvedene električne energije, poleg tega pa bo v prihodnjih 20 letih treba nadomestiti tudi izpad proizvodnje energije iz premoga, saj ta v okviru prizadevanj za čistejšo energijo ne bo več sprejemljiv energetski vir.

Na splošno je jedrska energija po besedah Tomaža Žagarja dokazano najbolj varen način proizvodnje električne energije, saj je odporna tako na zunanje kot notranje vplive in lahko kljubuje potresom, orkanom itd.

"Trajnostna raba jedrske energije obsega najprej podaljšanje življenjske dobe obstoječe jedrske elektrarne in čim prejšnjo izgradnjo nove jedrske elektrarne, s katero bomo lahko nadomestili proizvodnjo elektrike v naših termoelektrarnah in tako čim prej opustili rabo premoga," je prepričan Žagar, ki v nadaljevanju ne izključuje niti izgradnje naslednje jedrske elektrarne, ki bo lahko nadomestila proizvodnjo elektrike iz obstoječe elektrarne po njeni zaustavitvi.

Sicer pa se je v času koronske krize, jedrska energija izkazala kot zelo zanesljiva, za kar Žagar vidi več razlogov. Kot prvo gre za visoko tehnološko panogo, ki potrebuje manj zaposlenih na enoto moči oz. proizvedene količine energije.

Po drugi strani pa sta varnost in zanesljivost v tej panogi že od nekdaj na zelo visoki ravni. Jedrske elektrarne po svetu so že pred leti pripravile načrte tudi za ravnanje ob pandemijah. "To leto za jedrske elektrarne po svetu ni bilo nekaj posebnega. Uporabile so svoje načrte za ravnanje v primeru pandemije in tako prišle skozi to obdobje brez motenj v proizvodnji," je navedel prvi mož društva jedrskih strokovnjakov. Tudi krška jedrska elektrarna je v času epidemije delovala nemoteno, proizvodnja pa se ni ustavila niti ob nedavnem močnem potresu v bližnjem Zagrebu.

Na splošno je jedrska energija po njegovih besedah dokazano najbolj varen način proizvodnje električne energije, saj je odporna tako na zunanje kot notranje vplive in lahko kljubuje potresom, orkanom itd. 

S trenutnim odnosom države je Žagar le delno zadovoljen. Ob tem je opozoril, da jedrska energetika predstavlja kompleksno področje, ki sega na več resorjev - od okoljskega do infrastrukturnega, energetskega in drugih. Zato je kot pozitivne ocenil pozive k medresorskemu sodelovanju in usklajenemu delovanju na področju razvoja jedrske energije, ki jih je bilo slišati na letošnji portoroški konferenci.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.