»S covidom so nastale velike kadrovske težave, ki jih težko rešujemo«

Domovi za starejše se soočajo z dolgimi čakalnimi listami, potrebovali pa bi tudi dodatne zaposlitve pri oskrbi in zdravstveni negi

Večina domov za starejše na območju koprske območne enote ZZZS se sooča z dolgimi čakalnimi listami za sprejem v domovsko oskrbo, še bolj pa bode v oči kadrovska podhranjenost. Vodstva domov praviloma izpostavljajo že dolgoletno pomanjkanje kadra, zlasti s področja zdravstvene nege.

Znotraj območne enote ZZZS Koper pristojni trenutno skupaj beležijo 724 aktualnih prošenj za sprejem v domove. V regiji s skoraj 152.000 prebivalci je delež starejših od 65 let sicer 21,65-odstoten. Za varstvo starejših skrbi skupno osem domov.

V Obalnem domu upokojencev Koper je na voljo 179 postelj, na presečni datum 31. julija letos pa so imeli 1514 evidentiranih prosilcev za sprejem. "Že dlje časa je največ povpraševanja po zahtevnejših oblikah oskrbe, prosilci največkrat potrebujejo večji obseg storitev, predvsem kot posledico demence, ki je v zadnjih letih vodilna diagnoza pri večini uporabnikov," je za STA pojasnila direktorica Neva Tomažič.

Kadrovska podhranjenost je po njenih besedah že vrsto let pereča: "V tem trenutku bi zagotovo tudi sami potrebovali več zdravstvenega kadra, saj kljub objavljenim razpisom za prosta delovna mesta zaposlitev večkrat ne uspemo realizirati, ker ni prijavljenih kandidatov."

"V tem trenutku bi zagotovo tudi sami potrebovali več zdravstvenega kadra, saj kljub objavljenim razpisom za prosta delovna mesta zaposlitev večkrat ne uspemo realizirati, ker ni prijavljenih kandidatov."

Velike težave z zagotavljanjem ustreznega števila usposobljenega kadra imajo tudi v koprski enoti Doma upokojencev Ptuj. "Dodatne zaposlitve bi nujno potrebovali," pravi direktorica ptujskega doma Jožica Šemnički. V koprski enoti imajo sicer 143 mest, od tega je pet ležišč v sivi coni. Trenutno imajo na čakalni listi nekaj več kot 700 oseb, največ povpraševanja pa je po negovalnih oddelkih.

V Domu upokojencev Izola po besedah direktorice Romine Zajc Mejak nudijo kapacitete za 205 namestitev. Trenutno sta zasedeni 202 mesti. Prosilcev je veliko, čakalna doma je pa odvisna od mest, ki se sprostijo. Trenutno je približno 100 vlog čakajočih, največ pa je prosilcev za enoposteljne oz. dvoposteljne sobe. Kot je dodala Mejakova, bi za kontinuiran proces dela tudi v času morebitne okužbe s covidom-19 potrebovali dodatne zaposlitve. Te bi bile nujno potrebne predvsem na področju zdravstvene nege.

V Centru za starejše občane Lucija razpolagajo s 164 ležišči za potrebe celodnevnega institucionalnega varstva. Prosilcev je bilo letos 250, niso pa vsi upravičenci. Največ povpraševanja je po namestitvah na varovani oddelek, s katerim pa ne razpolagajo, in po enoposteljnih kapacitetah, je pojasnila direktorica Marinela Šavle Reščič. Tudi sama je ob tem opozorila, da bi potrebovali dodaten kader, "vendar skladno s kadrovskim normativom, ki je trenutno v veljavi, dodatnega kadra ni mogoče zaposlovati".

V Domu upokojencev Postojna imajo na razpolago 160 postelj, prosilcev pa je 115. Največ je povpraševanja po namestitvi oseb z demenco ter ljudi, ki potrebujejo 24-urno nego. Dirketorica Alenka Curk je ob tem opozorila na večletno pomanjkanje kadra. "S covidom pa so nastale velike kadrovske težave, ki jih težko rešujemo. Potrebovali bi dodatne zaposlitve pri oskrbi kot tudi v zdravstveni negi," je dodala.

"S covidom pa so nastale velike kadrovske težave, ki jih težko rešujemo. Potrebovali bi dodatne zaposlitve pri oskrbi kot tudi v zdravstveni negi."

V Domu upokojencev Sežana je ob 196 posteljah 250 prosilcev, od tega največ za dementni oddelek. Tudi njegova direktorica Rosana Šturm je opozorila na potrebe po dodatnem zdravstvenem kadru: "Bolničarjev ne moremo dobiti."

Dom starejših občanov Ilirska Bistrica v popolno oskrbo sprejme 231 stanovalcev, dnevni center pa sprejme 15 oseb. Kot je pojasnila direktorica Jasmina Tomažič, imajo "od zaključka epidemije ves čas vse kapacitete zasedene". Na čakalni listi je trenutno 366 prosilcev, največ povpraševanja pa je po varovani organizacijski enoti.

"Žal tudi nam primanjkuje predvsem kadra za opravljanje zdravstvene nege (bolničarjev-negovalcev)," je dodala Tomažičeva, ki upa, da jim bo šla na roko nedavno objavljena uredba o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži.

Medtem se v zasebnem zavodu s koncesijo Talita kum iz Postojne lahko pohvalijo, da imajo zaposlenih več, kot predvidevajo normativi, pravi direktorica Marjana Mihelčič Bizjak. V tem zasebnem zavodu je sicer na voljo 42 postelj. Za sprejem so prejeli 140 vlog, od tega pa sta le dve aktivni. Največ povpraševanja je po varovanem oddelku in zahtevni oskrbi.

Zagotovitev dodatnih mest oz. novogradnje načrtujejo le nekateri od omenjenih domov. V Izoli imajo v načrtu tudi novogradnjo, s katero bi poleg prostorskih zmožnosti pridobili tudi dodatne dejavnosti, ki bi bistveno vplivale na kakovost življenja v domu ter ohranjanju vitalnosti, navaja Mejakova. V Ilirski Bistrici pa bodo še letos zaključili izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo nove enote, s katero bi omogočali deinstitucionalizacijo 32 stanovalcem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Marsikje sicer so že izvedli oz. načrtujejo tudi sprotne adaptacije in posodobitve obstoječih kapacitet.

Težavo za večino objektov predstavlja tudi njihova starost in posledična (ne)prilagojenost vzpostavitvi ločenih con v primeru okužbe s covidom-19. V Obalnem domu upokojencev so ne glede na to pripravili ustrezen prostor za možnost kohortne izolacije uporabnikov s sumom na prisotnost okužbe in krizni načrt za vzpostavitev predvidenih con ter načrt dela na način, da zaposleni ne bi prehajali med zdravimi uporabniki in uporabniki z okužbo oz. sumom nanjo.

Podobne težave imajo v koprski enoti Doma upokojencev Ptuj, kjer pa so prilagodili nekaj obstoječih prostorov za izolacijske cone in namestili potrebne predelne stene. Izolski dom ni grajen na način, ki bi omogočal enostavno porazdelitev con v primeru okužbe, vendar so kljub temu v kriznem načrtu za primer okužbe opredelili in tudi določili cone v eni od obstoječih hiš doma.

"Cone ne zahtevajo samo ločenih prostorov, ampak tudi izpolnjevanje kadrovskih in tehničnih zahtev, kar pa je zelo težko izvedljivo."

V Luciji so za potrebe vzpostavitve sive cone so preselili sedem uporabnikov in pregradili del nadstropja, zaradi česar so se kapacitete centra zmanjšale. Rdeča cona je načrtovana v prostorih, kjer potekajo skupinske dejavnosti za uporabnike. "Cone ne zahtevajo samo ločenih prostorov, ampak tudi izpolnjevanje kadrovskih in tehničnih zahtev, kar pa je zelo težko izvedljivo," je ob tem izpostavila Šavle Reščič.

Glede možnosti uvedbe mobilnih enot so mnenja vodstev zavodov različna. Direktorica Obalnega doma upokojencev Tomažičeva tako opozarja, da gre le za začasno rešitev v primeru pojava okužbe, "vsekakor pa to ni dolgoročno ustrezna rešitev za oskrbo starejše populacije".

Direktorica Doma upokojencev Ptuj Šemnički pa nasprotno to možnost podpira, saj bi z njimi, kot pravi, "lahko dopolnili obstoječe prostore s potrebnimi prostori, ki jih zahtevajo izolacijske cone". Zajc Mejak možnost mobilnih enot podpira pogojno, če bi pripomogle k lažji organizaciji dela v času trajanja okužbe.

Proti takšni rešitvi so v vodstvih Centra za starejše občane Lucija in Domu upokojencev Postojna. Direktorica sežanskega doma Šturm podpira mobilne enote vsaj kot filtre. Direktorica bistriškega doma Tomažičeva pa jih podpira predvsem kot sive cone, sicer pa glede vzpostavitve t.i. rdečih con "absolutno vztrajamo, da morajo biti vzpostavljene izven zavoda". Za vzpostavitev tovrstnih enot izven območja zavoda je tudi direktorica Talite kum Bizjak.