IK, STA

24. 9. 2020  |  Politika

»Ljudje bi morali vedeti, od kod vsebina prihaja, kdo jo plačuje in kdo ima od nje koristi«

Na okrogli mizi o evropskem soočanju z dezinformacijami in sovražnim govorom

kkk

Dezinformacije spodkopavajo zaupanje v demokracijo in njene institucije. V času epidemije covida-19 smo izpostavljeni "infodemiji" informacij o virusu.
© Mike MacKenzie / Flickr

Osrednja tema včerajšnje okrogle mize v organizaciji evropske poslanke Irene Joveve (Renew/LMŠ) je bilo soočanje Evropske unije z dezinformacijami, lažnimi novicami in sovražnim govorom. Razpravljavci so soglašali, da gre za problematiko, ki je že od nekdaj z nami, le da so jo sodobni načini komuniciranja postavili v središče pozornosti.

Zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič je opozoril, da je vsaka tehnološka revolucija, kot so izum tiska, nastop radia in televizije ter prodor spleta in družbenih omrežij, spremenila problematiko dezinformacij in njen obseg. Nevtralizacija negativnih posledic dezinformacij zato po njegovih besedah terja potrpežljivo in mukotrpno iskanje konsenzov v družbi. "To je izziv naše generacije," je poudaril.

Lisjak Gabrijelčič je optimističen zaradi dejstva, da mlajša generacija sodobne načine komunikacije, kot je npr. Twitter, sprejema bolj kritično kot starejši. Sicer težavo vidi v tem, da se v postkomunističnih družbah kaže pomanjkanje veščine "surfanja v pluralnosti mnenj". Za uspešen boj proti sovražnemu govoru pa je po njegovem mnenju potreben politični konsenz o "nevtralizaciji skrajnosti".

"Z enim ukrepom tega ni mogoče izkoreniniti, problematika terja stalno in celovito ukrepanje."

Nataša Briški 

V zvezi s tem je Lisjak Gabrijelčič izrazil zaskrbljenost nad "toksično politično kulturo" v Sloveniji. Po njegovih besedah je na obeh političnih polih preveč ideološke solidarnosti, ki "raje ribari na svojem polu, kot pa da bi iskala konsenz". Pravnik in kolumnist Matjaž Gruden vidi rešitev v opolnomočenju ljudi s sposobnostjo kritičnega sprejemanja informacij, pri čemer imajo pomembno vlogo javni mediji.

Gruden je dodal, da raje kot o dezinformacijah in lažnih novicah govori o informacijskem neredu. Po njegovih besedah tega nikoli ne bo mogoče v celoti odpraviti, "saj ni odrešujočega cepiva zoper ta virus". "Lahko pa si pomagamo s socialno distanco do tega, pri čemer pa nismo najbolj uspešni," je poudaril. Opozoril je, da na trgu laži ni problem samo ponudba le-teh, ampak tudi aktivno povpraševanje po njih.

Soustanoviteljica in urednica Metine liste Nataša Briški pa je opozorila, da so dezinformacije že od nekdaj med nami, le da so z uporabo spleta začele eksponentno rasti. "Z enim ukrepom tega ni mogoče izkoreniniti, problematika terja stalno in celovito ukrepanje," je dodala. Pri tem je bila kritična do komuniciranja slovenske politike v času epidemije covida-19, "saj z zgledom negira tisto, kar zahteva od državljanov".

"Plaz sovražnega govora, usmerjen proti znanstvenikom, zdravnikom, novinarjem in drugim akterjem v javni sferi, je še posebej grda plat trenutnega dogajanja. Cilj pa je končati razprave ali utišati stališča. Tega ne moremo in ne bomo sprejeli."

Vera Jourova

Razpravljavci so sicer soglašali, da problematika dezinformacij, lažnih novic in sovražnega govora terja regulacijo v okviru Evropske unije, a je pri tem potrebna skrajna previdnost pri določanju tega, "kaj je in kaj ni dovoljeni govor". Lisjak Gabrijelčič je izpostavil nevarnost, da bi regulacija koristila parcialnim interesom oziroma centrom moči. Problem pa vidi tudi v tem, da je unija kot mastodont odtujena od državljanov.

Udeležence okrogle mize sta uvodoma pozdravila predsednik LMŠ Marjan Šarec in po video povezavi tudi podpredsednica Evropske komisije ter evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova. Slednja je opozorila, da dezinformacije spodkopavajo zaupanje v demokracijo in njene institucije. Izpostavila je, da smo v času epidemije covida-19 izpostavljeni "infodemiji" informacij o virusu.

"Plaz sovražnega govora, usmerjen proti znanstvenikom, zdravnikom, novinarjem in drugim akterjem v javni sferi, je še posebej grda plat trenutnega dogajanja. Cilj pa je končati razprave ali utišati stališča. Tega ne moremo in ne bomo sprejeli," je dejala Jourova. Po njenih besedah si Evropska komisija prizadeva, da bi bilo tisto, kar vidimo, beremo in slišimo na spletu, bolj jasno in pregledno.

"Ljudje bi morali vedeti, od kod vsebina prihaja, kdo jo plačuje in kdo ima od nje koristi. Šele ko veste, kaj kdo sponzorira, lahko ocenite točnost informacije, kar je ključno," je še dodala evropska komisarka.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.