»Vladni predlog za skrajšanje čakalnih vrst je začetek razgradnje javnega zdravstva«

Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je vladna pojasnila, da bodo z vključitvijo več zdravnikov krajše čakalne vrste, označil za pretvezo. V Sloveniji je namreč registriranih 156 zasebnih zdravnikov, medtem jih v javnem zdravstvenem sistemu deluje prek 6400. 

V petem protikoronskem zakonu predvidena rešitev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu z vključevanjem zasebnikov po oceni poslanca LMŠ Janija Möderndorferja pomeni začetek razkroja javnega zdravstvenega sistema. V LMŠ namesto tega predlagajo, naj se zdravnikom omogoči, da več dela opravijo v matični ustanovi, in se jih za to ustrezno nagradi.

Möderndorfer je v današnji izjavi v DZ opozoril, da je vlada v petem protikoronskem zakonu predvidela prek 42 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Tega pa se je lotila na način, da se ta sredstva nameni vsem, ki so nosilci zdravstvene dejavnosti in lahko v Sloveniji opravljajo določene storitve oziroma posege.

Kot je ocenil, je to začetek razkroja javnega zdravstvenega sistema. Vladna pojasnila, da bodo z vključitvijo več zdravnikov krajše čakalne vrste, pa je označil za pretvezo. V Sloveniji je namreč registriranih 156 zasebnih zdravnikov, medtem jih v javnem zdravstvenem sistemu deluje prek 6400, je spomnil.

V LMŠ predlagajo, naj se zdravnikom omogoči, da več dela opravijo v matični ustanovi, in se jih za to ustrezno nagradi.

Kako bo 156 zdravnikov zmanjšalo čakalne dobe v javnem zdravstvenem sistemu, sprašuje Möderndorfer. Ob tem pa je opozoril, da v Sloveniji čisti zasebniki nimajo zaposlenih zdravnikov, ampak sklepajo pogodbe z zdravniki, ki prihajajo iz javnega zdravstvenega sistema.

Tisti, ki dopoldne delajo v bolnišnici v okviru javnega zdravstva, naj bi popoldne skrajševali čakalne vrste pri zasebniku, ugotavlja Möderndorfer. Ob tem je zavrnil tudi navedbe, da je treba vzpostaviti konkurenco, saj bi bil potem zdravnik, ki dela dopoldne v svoji matični bolnišnici, popoldne pa pri zasebniku, sam sebi konkurenca.

Kot je dodal, v LMŠ soglašajo, da se skrajšajo čakalne vrste in se nameni za to dodatna sredstva. A je po njegovih besedah treba direktorjem bolnišnic in zdravstvenih domov omogočiti, da delo reorganizirajo tako, da bodo zdravniki lahko več dela opravili v svoji matični ustanovi in jih bo možno tudi nagraditi. Tisti, ki dela več, naj bo za svoje delo tudi plačan, je poudaril.

Möderndorfer je izpostavil, da se je javni zdravstveni sistem v epidemiji novega koronavirusa pokazal kot edini stabilni sistem, ki lahko rešuje nastalo situacijo. Bo o dostopnosti do zdravstvenih storitev odločalo to, koliko imaš?

Möderndorfer je ob tem izpostavil, da se je javni zdravstveni sistem v epidemiji novega koronavirusa pokazal kot edini stabilni sistem, ki lahko rešuje nastalo situacijo. Če pa bomo začeli z razkrojem javnega zdravstvenega sistema, se bo zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev. In po njegovih besedah se bojijo, da bi prišlo do situacije, ko bi o dostopnosti do zdravstvenih storitev odločalo to, koliko imaš.

Napovedal je, da bodo v poslanski skupini LMŠ k predlogu zakona vložili dopolnila. Ob predlogu, kako z 42 milijoni evrov reševati problematiko čakalnih vrst, bodo med drugim predlagali tudi črtanje predvidenega podaljšanja roka za uveljavitev nosilca zdravstvene dejavnosti. Obstoječi zakon določa štiriletno prehodno obdobje, vlada bi ga podaljšali na osem let.

Ministrstvo za zdravje je sicer pripravilo javni razpis za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, na katerega se bodo pod enakovrednimi pogoji prijavili tako javni kot zasebni izvajalci zdravstvenih storitev. Skupna vrednost storitev bo 42 milijonov evrov, še letos bo na voljo okoli 14 milijonov evrov.