»Pri takih igrah mene ne boste videli!«

Počivalškovo pismo poslancem in članom SMC

Včeraj je minister za gospodarstvo in predsednik stranke SMC članom stranke in njenim poslancem poslal čustveno pismo. Razlog je političen, štiri stranke opozicije so v sredo predstavile idejo o oblikovanju nove vlade, a za 46 parlamentarnih glasov, s čimer bi padla Janševa vlada, potrebujejo nekaj poslancev SMC. Sedaj jih imajo namreč zgolj 39.

Po uvodu, o katerem Počivalšek piše o jeseni in epidemiji ter o svojem obisku na Koroškem, kjer ga je doletela informacija o koaliciji ustavnega loka – in ko jo je, izvedel je »najprej globoko zajel sapo in nato pomislil, v kako različnih svetovih živi trenutna slovenska politika. Ena na tleh, druga umaknjena v oblake« – je minister v pismu zapisal, da sam dobro ve, kaj je politika. On, njegova stranka, naj bi se namreč dobro zavedali, kakšna je situacija, saj stojijo z nogami na tleh. »Na tleh, kjer smo mi, ki se marca nismo bali prevzeti odgovornosti in nase sprejeti gneva dela javnosti, je dovolj prostora za vse, ki so voljni pomagati in biti del rešitve. Vsak, ki se čuti pripravljenega pomagati, je dobrodošel.«

Nato je nadaljeval: »Na vlaku, na katerega me kot predsednika naše stranke vabijo zdaj, sem enkrat že bil. Poznam sopotnike in nisem pozabil na to, kako hitro so spustili ročico za upravljanje iz rok, ko se jim je zdelo, da jih izza ovinka čakajo izzivi, ki jim ne bodo kos. S takimi sopotniki je težko zdržati resne naporne vožnje. Zato tistim, ki so jim všeč take avanture, želim na njih vso srečo. Naše družbe – govorim o stranki, ki jo vodim – pa si ne zaslužijo.« Minister se pač takšne igre ne gre.

Počivalšek ima deloma prav, Šarčeva koalicija je razpadla zaradi nezrelosti, tudi stranke SMC. A danes je drugačen čas, Počivalškova SMC je omogočila, da je v Sloveniji prisegla tretja Janševa vlada. Omogočila je vse zlorabe oblasti, omogočila je vse tisto, proti čemur se v svojih programskih dokumentih bori stranka SMC. Počivalška ne vodijo vrednote, na katere javno prisega, vodi ga političen pragmatizem.

Slovenija je res v težkih razmerah. A zanje ni kriva opozicija, politično preigravanje, pač pa vlada – njen član pa je tudi Počivalšek –, ki epidemijo izkorišča za preobrazbo slovenske družbe, za polastitev vseh vzvodov moči, hkrati pa Slovenije kljub velikim besedam in grožnjam ni pripravila na drugi val epidemije.

Seveda je pismo neposreden poziv nekaterim poslancem. Ti so s Počivalškom vedno manj zadovoljni. Eden izmed zadnjih primerov je zakon, po katerem naj bi osem regulatorjev združili v dve agenciji. Zakon je po naših informacijah nastal po patronatom kabineta predsednika vlade, uraden predlagatelj pa je ministrstvo za gospodarstvo. Za to potezo se skriva premislek, češ, da poslanci SMC zakonu, ki je nastal na Počivalškovem ministrstvu, ne bodo nasprotovali. Zakon je za zdaj obstal v vladni proceduri, a razlog ni vsebina, pač pa pogajanja med koalicijskimi strankami, kdo bo nadziral katere resorje.

Vrnimo se Počivalškovem pismu. Glavni argument, zakaj bi bilo rušenje vlade nedostojno, je epidemija. Danes, »ko se vsa Slovenija in celoten svet soočata z eno največjih kriz v novejši zgodovini človeštva, je preigravanje scenarijev za prestižne politične obračune, nedostojno in nezrelo. Zanje bo še čas. A najprej vsi skupaj opravimo to, za kar smo bili nekateri izvoljeni, drugi poklicani,« je zapisal Počivalšek.

Slovenija je res v težkih razmerah. A zanje ni kriva opozicija, politično preigravanje, pač pa vlada – njen član pa je tudi Počivalšek –, ki epidemijo izkorišča za preobrazbo slovenske družbe, za polastitev vseh vzvodov moči, hkrati pa Slovenije kljub velikim besedam in grožnjam ni pripravila na drugi val epidemije. Ne na področju zdravstva in ne na področju šolstva. Pa še marsikje drugje ne …

Zamenjava takšne vlade ni nedostojna igra prestiža, ampak nujno politično dejanje.

Bi bil minister iz Kozjanskega res rad član vlade, katere policija grobo maltretira posameznike, ki se z maskami in na primerni razdalji vozijo po centru Ljubljane? Bi bil res rad član vlade, ki ruši osnovne ustavne norme? Gotovo ne, tega bi se tudi zavedal, če bi se bolj podrobno zazrl v ogledalo.