Brezdomci v času korone še bolj ogroženi

Brezdomci sodijo med najranljivejšo populacijo že v običajnih družbenih razmerah, kaj šele v času izrednih razmer, kakršne so danes

V društvu Brezdomni - do ključa ob svetovnem dnevu brezdomstva (10. oktober) izpostavljajo, da so brezdomci v času epidemije še posebej prizadeti,. Društvo Kralji ulice pa pozivajo k sprejetju nacionalne politike, ki bo uvedla strateški razmislek in vsaj omogočila premik od sedanjega odzivanja na negativne posledice na brezdomstvo k ambicioznejšemu cilju, ki je odprava ali vsaj zmanjšanje brezdomstva.

Brezdomstvo po ugotovitvah društva Kralji ulice še vedno dojemamo kot socialni in občasno tudi kot zdravstveni problem, namesto da bi ga naslavljali kot problem socialne izključenosti z več razsežnostmi zaradi pomanjkanja dostojnega, varnega in stalnega bivališča. Na slednje vplivajo številni družbeni procesi in značilnosti, ki niso posledica osebnega delovanja ali krivde brezdomnih, so pojasnili ob svetovnem dnevu, ki letos poteka pod geslom Tudi mi, smo tu-kaj.

Brezdomci sodijo med najranljivejšo populacijo že v običajnih družbenih razmerah, kaj šele v času izrednih razmer, kakršne so danes, so poudarili. Po njihovih besedah imajo številni kronična obolenja, med katerimi je zelo pogosta kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge pljučne bolezni, med njimi pa je tudi veliko starostnikov.

Brezdomstvo po ugotovitvah društva Kralji ulice še vedno dojemamo kot socialni in občasno tudi kot zdravstveni problem, namesto da bi ga naslavljali kot problem socialne izključenosti z več razsežnostmi zaradi pomanjkanja dostojnega, varnega in stalnega bivališča.

Brezdomne osebe so v času razglašene epidemije ostale na ulici, brez varnih prostorov za umik in samoizolacijo. Posamezne akcije in iniciative so sicer blažile stiske in omočile začasne rešitve, kar pa je še daleč od ustreznih rešitev, ki bi brezdomstvo preprečevale. V društvu morajo v tem času delovati v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in v njihovem dnevnem centru se lahko zadržuje največ osem ljudi, ostali pa ostajajo zunaj.

Možnosti za najem cenovno dostopnih in za bivanje dostojnih sob ali stanovanj so v Ljubljani po njihovih besedah vse manjše, zaradi česar številni spijo na ulici, brezdomstvo pa tako postaja vse bolj vidno.

Njihov ulični časopis se v zadnjem času slabše prodaja, zato ga zdaj prodaja približno 60 ljudi manj kot v začetku leta, ko ga je prodajalo 180 ljudi. Število prodanih izvodov pa je z 20.000 padlo na 14.000.

Natančnih podatkov o tem, koliko je brezdomcev v državi, ni. V socialnovarstvene programe jih je vključenih od 2000 do 3900, poleg njih pa obstajajo še t. i. prikriti brezdomci.