»Če je covid-19 tako grozen, je lahko podnebna kriza še hujša«

Združeni narodi opozarjajo, da so podnebne spremembe glavni krivec za podvojitev naravnih nesreč

Podnebne spremembe so glavni krivec za skorajšnjo podvojitev števila naravnih nesreč od leta 2000, so v poročilu zapisali Združeni narodi. Tovrstne nesreče so v zadnjih 20 letih terjale življenja 1,2 milijona ljudi. Najpogostejše naravne nesreče so bile poplave in neurja. V prihajajočem desetletju bodo po oceni Združenih narodov največja težava vročinski valovi, piše francoska tiskovna agencija AFP.

V obdobju med letoma 2000 in 2019 se je zgodilo 7348 velikih naravnih nesreč, kar je skoraj dvakrat toliko kot med letoma 1980 in 1999, ko so jih našteli 4212, v poročilu ugotavlja urad ZN za zmanjšanje naravnih nesreč (UNISDR).

Poročilo, ki ne vključuje epidemioloških tveganj, kot je novi koronavirus, kaže, da je vse višje število naravnih nesreč vezano predvsem na več nesreč, povezanih s podnebjem - njihovo število je s 3656 v predhodnem dvajsetletnem obdobju v zadnjih 20 letih naraslo na 6681.

Škoda, ki je zaradi nesreč nastala v zadnjih 20 letih, je ocenjena na nekaj manj kot 3000 milijard ameriških dolarjev.

V svetovnem merilu število smrtnih žrtev naravnih nesreč v zadnjem dvajsetletju obdobju ni dosti naraslo - v primerjavi s predhodnim se je povišalo z 1,19 milijona na 1,23 milijona. Se pa je število prizadetih v nesrečah povišalo s 3,25 milijarde na štiri milijarde.

Škoda, ki je zaradi nesreč nastala v zadnjih 20 letih, je ocenjena na nekaj manj kot 3000 milijard ameriških dolarjev. Dejanska vsota je sicer višja, saj številne države, zlasti v Afriki in Aziji, ne prispevajo podatkov o ekonomskem učinku nesreč.

"Smo namerno uničevalni," je ugotovitve na virtualni novinarski konferenci komentirala generalna sekretarka UNISDR Mami Mizutori, ki to vidi kot edini mogoči zaključek po preučitvi nesreč v zadnjih 20 letih. Vlade je obtožila, da ne storijo dovolj za preprečitev naravnih tveganj in pozvala k boljši pripravljenosti.

Obenem pa je menila, da je covid-19 okrepil občutljivost vlad in javnosti na tveganja, ki nas obkrožajo. "Vidijo lahko, da če je covid-19 tako grozen, je lahko podnebna kriza še hujša," je dejala.