DK, STA

14. 10. 2020  |  Družba

Konec meseca odvzem krvi za raziskavo razširjenosti koronavirusa

Ocena prekuženosti splošne populacije v Sloveniji, ki je prišla v kontakt z novim koronavirusom v prvih sedmih mesecih pandemije

© pixy.org

Sodelujočim v nacionalni raziskavi o razširjenosti covida-19 bodo konec meseca ponovno odvzeti vzorce krvi. Ocena, kakšen delež prebivalstva je doslej prišel v stik z novim koronavirusom, bo predvidoma znana konec novembra, a odgovorni nosilec raziskave Mario Poljak glede na epidemiološko stanje ne izključuje morebitnih zamud.

Raziskava o razširjenosti covida-19 v populaciji je bila razdeljena na dva dela. Aprila so k sodelovanju povabili 3000 prebivalcev Slovenije, vzorec so pripravili na Statističnem uradu RS. Raziskovalci so ciljali na to, da bi se okoli polovica odločila za sodelovanje v raziskavi, kar so skoraj dosegli, saj je privolilo 1368 povabljenih oz. 45,6 odstotka.

Tem so odvzeli bris nosno-žrelnega dela, s katerim so želeli ugotoviti akutno okužbo z novim koronavirusom, ter vzorec krvi, s katerim so želeli na podlagi prisotnosti protiteles ugotoviti, ali so prišli v stik z virusom.

Sedaj je nastopil drugi del raziskave, istim sodelujočim, če bodo privolili, nameravajo konec meseca ponovno odvzeti vzorec krvi. A bo ta glede na podatke, objavljene v drugem preliminarnem poročilu z začetka septembra, nekoliko manjši, saj so se vmes nekateri odločili, da ne bodo več sodelovali v raziskavi, ena oseba se je preselila v tujino, dva pa sta umrla, pri čemer njuna smrt ni bila povezana s covidom-19.

V spomladanskem testiranju so prisotnost virusa ugotovili pri dveh od 1366 sodelujočih, ki so pristali na bris nosnega dela žrela. Medtem so na podlagi testiranja vzorcev krvi ugotovili protitelesa pri 41 preiskovancih oz. 3,11 odstotka sodelujočih.

Na podlagi seroloških testov, ki so pokazali protitelesa, so v začetku maja, ko so prvič predstavili preliminarne rezultate, sklepali, da je v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 oseb ter da je s 95-odstotno gotovostjo prekuženega od dveh do štirih odstotkov prebivalstva.

Pozneje so to oceno v prvem preliminarnem poročilu, ki je bilo objavljeno konec junija, popravili na podlagi raziskav o specifičnosti, torej točnosti, seroloških testov. Tako so prišli do ocene, da je do konca aprila z novim koronavirusom prišlo v stik od nič do 2,8 odstotka prebivalcev.

V spomladanskem testiranju so prisotnost virusa ugotovili pri dveh od 1366 sodelujočih, ki so pristali na bris nosnega dela žrela. Medtem so na podlagi testiranja vzorcev krvi ugotovili protitelesa pri 41 preiskovancih oz. 3,11 odstotka sodelujočih.

V vmesnem obdobju so vse sodelujoče v raziskavo klicali na tri tedne in preverjali njihovo zdravstveno stanje. Če so poročali o respiratornih simptomih in vročini, ob tem pa so simptomi kazali na okužbo z novim koronavirusom, so jim odvzeli bris. Nekateri sodelujoči so se tudi sami odločili za testiranje. Vsa testiranja so bila negativna do začetka septembra, ko so potrdili okužbo pri dveh sodelujočih, kažejo rezultati v preliminarnem poročilu, objavljenem 8. septembra.

Poleg tega lahko sodelujoči v raziskavi v tem obdobju vsak dan telefonsko ali po elektronski pošti kontaktirajo koordinatorje raziskave in prosijo za testiranje.

Po objavi prvega preliminarnega poročila je bilo sicer v recenzirani znanstveni literaturi objavljenih še nekaj evalvacij testa, ki so ga uporabljali za dokazovanje protiteles, a niso bistveno vplivale na oceno specifičnosti testa in posledično na interval ocene prekuženosti konec aprila, navajajo raziskovalci v septembrskem poročilu.

Zato so se odločili, da bodo končne ocene prekuženosti konec aprila in konec oktobra podali v končnem poročilu, ko bodo ponovno in čimbolj kritično reevalvirali vse podatke proizvajalca testa, rezultate internih evalvacij testa ter rezultate znanstvenih raziskav.

Tako bodo prišli do ocene prekuženosti splošne populacije v Sloveniji, torej deleža ljudi, ki so prišli v kontakt z novim koronavirusom v prvih sedmih mesecih pandemije, ter delež asimptomatskih okužb med osebami z nedvomno laboratorijsko dokazano prebolelo okužbo.

Izsledke nameravajo objaviti tudi v več recenziranih mednarodnih medicinskih revijah. Prvi članek z naslovom Nizka prevalenca aktivnih primerov covid-19 v Sloveniji: nacionalna raziskava na verjetnostnem vzorcu populacije je bil 10. julija sprejet v objavo v revijo Klinična mikrobologija in infekcije (Clinical Microbiology and Infection), ki je v globalnem merilu četrta najboljša revija s področja infekcijskih bolezni.

Odgovorni nosilec Nacionalne raziskave o razširjenosti COVID-19 Mario Poljak je za STA pojasnil, da raziskavo izvajajo "z nadčloveškimi napori", saj so vodilni raziskovalci preobremenjeni z rutinskim delom v laboratoriju, tako s testiranjem ogromnega števila vzorcev na okužbo z novim koronavirusom, kot tudi z izvajanjem celotne preostale mikrobiološke diagnostike.

Kljub temu potekajo priprave za dokončanje drugega kroga raziskave, kot je bilo prvotno načrtovano. Začetek odvzema vzorcev bo predvidoma konec oktobra. "Upamo, da bodo rezultati raziskave znani do konca novembra," je dodal.

Vseeno pa ne izključuje možnosti, da bi do zamud lahko prišlo zaradi poslabšanja epidemiološkega stanja v državi in morebitnega zaprtja delov države ali karantenskih ukrepov, kar velja tako za udeležence kot tudi za izvajalce raziskave.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.