IK, STA

18. 10. 2020  |  Politika

Prenova načete demokracije v Sloveniji

Štiri civilnodružbene skupine z izhodišči za demokratično in pravično Slovenijo ter nasprotovanjem avtoritarnemu načinu vladanja

Dušan Keber, eden od podpisnikov

Dušan Keber, eden od 137 podpisnikov dokumenta, ki nosi naslov Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo
© Uroš Abram

Predstavniki štirih civilnodružbenih skupin - Foruma za demokracijo, Odbora za pravično in solidarno družbo, Alternativne akademije in Gibanja za družbeno odgovornost - so pripravili dokument z naslovom Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo. Podpisalo ga je 137 intelektualcev, z njim pa želijo "prenoviti načeto demokracijo".

V dokumentu avtorji kot njihov prvi cilj navajajo boj za "prenovo načete demokracije in nasprotovanje avtoritarnemu načinu vladanja", ki se po njihovem mnenju med drugim kaže v zmanjševanju državljanskih svoboščin, kršenju človekovih pravic in populizmu. "Iz tega izpeljujemo potrebo po novi ali na novo vzpostavljeni politični kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi," so zapisali.

Njihov drugi cilj je ustvarjanje "družbenih in političnih sprememb kot alternative eroziji in privatizaciji družbenih dejavnosti in premoženja, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči med politično-kapitalsko elito in večino prebivalcev, begu možganov, odrivanju ljudi od neposrednega upravljanja, razgrajevanju socialne države, oženju prostora za kulturo in umetnost, krčenju družbene solidarnosti, izčrpavanju naravnih virov, okoljski in klimatski krizi ter migracijah".

Kot navajajo, jih druži tudi zavedanje, da obstoječi volilni sistem zmanjšuje legitimnost predstavniške demokracije in demokracijo pretvarja v strankokracijo, ter spoznanje, da zdajšnji ekonomski model ni "ekosistemsko in socialno vzdržen".

Med konkretnimi izhodišči za demokratični preporod Slovenije izpostavljajo demokratizacijo družbe in uresničitev temeljnih družbenih soglasij. To bi bilo treba po njihovem med drugim doseči s spremembo volilnega sistema, ki bi povečala vpliv volivcev na sestavo predstavniških teles, z odpravo kadrovanja na strokovne funkcije po političnih merilih in z vzpostavitvijo zakonske podlage delavskim podjetjem in odkupom.

"Želimo biti podpora akciji za oblikovanje omenjene koalicije; s podpisi velikega števila intelektualcev pod naš dokument lahko predstavljamo dodatni pritisk na poslance."

Dušan Keber

Med izhodišči izpostavljajo pomen varovanja in krepitve socialnih pravic, kar da je mogoče doseči med drugim z reformo socialnih transferjev, izpostavljajo tudi večjo družbeno veljavo dela, kar bi lahko dosegli z uvedbo omejenega razpona dohodkov v javnem in zasebnem sektorju ter zagotovitvijo enakega plačila za enako delo. Izpostavljajo tudi potrebo po zagonu gospodarske dejavnosti, kar naj bi bilo med drugim mogoče doseči na način, da se ekonomijo, ki jo vodi logika profita, nadomesti s trajnostno ekonomijo, katere cilj ni zgolj bruto družbeni dohodek.

Med izhodišči navajajo še omogočanje večje učinkovitosti in nepristranskosti sodišč, zavzemanje za družbeno soglasje o temeljnih značilnostih prebivalstva, avtonomijo medijev ter za kakovosten, okoljsko vzdržen in količinsko nevtralen razvoj.

Dokument je pripravila delovna skupina omenjenih civilnodružbenih skupin v sestavi Dušan Keber, Rado Bohinc, Jože Mencinger, Stane Pejovnik, Rudi Rizman, Slavko Splichal, Ivan Svetlik, Darko Štrajn, Vito Turk in Niko Toš.

Avtorji izhodišč po poročanju Dnevnika zanikajo, da bi šlo med njimi in Koalicijo ustavnega loka, ki so jo ustanovili v LMŠ, SD, Levici in SAB, za tekmovanje. "Želimo biti podpora akciji za oblikovanje omenjene koalicije; s podpisi velikega števila intelektualcev pod naš dokument lahko predstavljamo dodatni pritisk na poslance," je povedal Keber. Dokument nameravajo tako poslati vsem poslancem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.