Ankete naj bi letos bolje napovedale izid volitev

Ameriški izvajalci političnih anket so zatrdili, da so po volitvah leta 2016 nekoliko prilagodili metodologijo

Ameriški izvajalci političnih anket so zatrdili, da so po volitvah leta 2016 nekoliko prilagodili metodologijo, tako da naj bi ankete letos bolje odsevale dejansko stanje predsedniške tekme kot pred štirimi leti, ko so napovedovale zanesljivo zmago demokratke Hillary Clinton, na koncu pa je slavil Donald Trump. 

Direktor anket pri univerzi Quinnipiac Doug Schwartz je dejal, da sedaj v anketah bolj upoštevajo izobrazbo udeležencev. Leta 2016 so ankete na primer vključevale preveč belopoltih s fakultetno izobrazbo in premalo slabše izobraženih belopoltih, ki so Trumpova volilna baza. To je bil eden od razlogov, da so ankete zgrešile izid v ključnih državah, kot sta Pensilvanija in Wisconsin.

Schwartz pravi, da morajo imeti ankete pravo mešanico udeležencev različne starosti, spola in med drugim izobrazbe. Ankete niso napoved, ampak le prikaz določenega trenutka in zadeve se lahko spreminjajo. Leta 2016 je podpora Clintonovi tik pred volitvami padla, Trumpu pa narasla, ko je FBI ponovno sprožil preiskavo njene elektronske pošte.

Trump je leta 2016 zmagal, ker se je večina neodločenih volivcev v zadnjem trenutku preselila k njemu. Glede na analizo agencije Reuters se to letos ne bo zgodilo. 90 odstotkov volivcev Trumpa in 90 odstotkov volivcev demokrata Josepha Bidna pravi, da je njihova odločitev dokončna.

Bolj kot nacionalne ankete štejejo ankete po posameznih ključnih državah, kjer izida volitev ni mogoče vnaprej napovedati. V ameriškem elektorskem sistemu ni pomembno, kdo dobi več glasov volivcev, ampak kdo osvoji več elektorskih glasov z zmagami v posameznih državah.

Leta 2016 je bilo pred volitvami 16 odstotkov neodločenih volivcev in od teh jih je 55 odstotkov na koncu volilo Trumpa, le 36 odstotkov pa Clintonovo. S tem je Trump na koncu dobil tudi Florido, ne le Pensilvanijo, Wisconsin in Michigan.

Letos je neodločenih le še okoli osem odstotkov volivcev. Ko jih med anketo vprašajo, naj vseeno špekulirajo, za koga bi se odločili, se jih po štirje odstotki odločijo za Trumpa ali za Bidna, ki ima sedaj v anketah na nacionalni ravni po deset odstotnih točk ali več prednosti pred Trumpom.

Bolj kot nacionalne ankete štejejo ankete po posameznih ključnih državah, kjer izida volitev ni mogoče vnaprej napovedati. V ameriškem elektorskem sistemu ni pomembno, kdo dobi več glasov volivcev, ampak kdo osvoji več elektorskih glasov z zmagami v posameznih državah.

Zadnja anketa Quinnipiac v republikanski Georgii kaže, da Biden vodi proti Trumpu z 51 proti 44 odstotkom, na Floridi z 51 proti 40, v Pensilvaniji 54 proti 41 in celo v Iowi s 50 proti 45 odstotkom. V Ohiu Biden vodi le z 48 proti 47 odstotkom.

Nov dejavnik je letos tudi rekordna udeležba na predčasnih volitvah. Do četrtka zvečer je volilo že 16 milijonov ljudi. Leta 2016 jih je do 16. oktobra predčasno volilo le 1,4 milijona.