Luka Mesec

 |  Politika

Vlada je za težave zoomerjev in milenijcev gluha in slepa

O mladih in spregledani plati generacijske solidarnosti

© Pikist.com

Priznam, danes, na prvi dan karantene, sem prebil celo dopoldne na družabnih omrežjih. Čez teden sem se malo iztrošil, danes nimam pravega fokusa, poskušal sem brati, pa mi misli uhajajo, ob mrazu in morbidnem vzdušju zunaj, pa me na sprehod ne vleče. Čas uničujem na družabnih omrežjih, s chati in prebiranjem člankov. Ker živimo v času, ko nam svet ustvarjajo algoritmi, moj spletni avatar pa se zaradi poklica, ki me definira, verjetno začne z "interested in politics", mi internet tudi v soboto servira predvsem - politiko. Če se je neoliberalizem začel s parolo "there ain't no such thing as a free lunch", se končuje z "there ain't no such thing as free time". Ker so nam ustvarili svet, kjer ne sme biti nič zastonj, nimamo več časa za proti čas.

Kakorkoli, povsod vidim debate o maskah, pa o tem, kako je vlada zavozila epidemijo, še vedno se vrti patetična polemika okrog izjave, ki jo je Kordišu v usta položila Anja Bah Žibert. A niti ena objava, niti en članek, niti ena razprava, ni spregovorila o težavah mladih. Samo prek zasebnih klepetov do mene prihajajo informacije, da je 27-letna znanka tik pred tem, da "gre na štrik" (citiram), ker je ob lockdownu spet izgubila službo, na računu ima 300 evrov, najemodajalci ne poznajo milosti, misel na obupano vrnitev k staršem po tem, ko se je osem let preživljala sama, pa je zanjo definicija pekla. Da so v enaki obupni situaciji natakarji, pa turistični vodiči, pa hostesniki in hostese v kulturnih institucijah, vsi, ki so od danes naprej brez dela. Da je to usoda cele generacije, ki je, kot pravijo Američani, NINJA - "no income, no jobs, no assets". Brez dohodka, brez služb, brez sredstev. 

Samo prek zasebnih klepetov do mene prihajajo informacije, da je 27-letna znanka tik pred tem, da "gre na štrik" (citiram), ker je ob lockdownu spet izgubila službo, na računu ima 300 evrov, najemodajalci ne poznajo milosti, misel na obupano vrnitev k staršem po tem, ko se je osem let preživljala sama, pa je zanjo definicija pekla.

Vlada, ki jo vodijo boomerji, je za težave zoomerjev in milenijcev gluha in slepa. Letos bo njen "boj proti covidu" stal 4,5 milijard - trikrat več kot je npr. stal TEŠ-6 - za mlade pa so v celem letu odbili piškavih 8 milijonov evrov v obliki enkratne (150 evrske) pomoči za študente spomladi. Oziroma 1,7 promila celote. Toliko so vredni mladi, prekarci, študentje, najemniki. Ob novem lockdownu niso dobili niti evra, v zadnjem, petem protikoronskem paketu, pa niti ene alineje, člena ali odstavka. Vsa dopolnila Levice in opozicije, so bila seveda brez debate zavrnjena.

Komaj čakam, da "domoljubi" s svojimi naučenimi državniškimi glasovi (iz trebuha) naslednjič povedo, kako je treba dvigniti domovinsko zavest, da mladi ne bodo več bežali v tujino. Ali kako jih je treba poslati v vojsko, da bodo "znali poskrbeti sami zase".

Ker stanovanja, službe, dohodki in najemnine ne bi bile več problem, če bi bili le malo bolj domoljubni, kajne?

** Besedilo je bilo prvotno objavljeno na avtorjevi Facebook strani. ** 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.