Jaz, koritnica

»Sogovornika sta v studiu komentirala tudi petkove proteste v Ljubljani in drugih slovenskih mestih. Hojs je bil do protestnikov precej kritičen.’'Petkovi protesti so protesti koritnikov oziroma tistih, ki so prisesani na državne jasli. Ljudje me kličejo domov in me sprašujejo, kdaj bomo ustavili te delomrzneže.’' Ob tem je opozoril, da so se nezakonitih shodov, ko je bila v veljavi prepoved zbiranja, udeležili tudi nekateri znani politiki. Posebej je omenil poslanca SD Marka Koprivca in prvaka LMŠ Marjana Šarca.

’Morali boste razumeti, da so petkovi protesti posledica in ne vzrok. Poleg epidemije imate na primer čas za obračunavanje z mediji in za ustanavljanje super agencij. Za zdaj nimamo podatkov o tem, koliko se je bolezen razširila na petkovih protestih in na drugih zbiranjih, na primer verskih shodih. Ko bomo imeli podatke o tem, lahko rečemo, kako rizični so takšni stiki,’ pa je Hojsu odvrnil Baković. Hojs je menil, da so protestniki do zdaj povedali samo to, da želijo, da vlada odstopi. Baković je dodal, da so jasno povedali, zakaj si želijo, da pride do tega.«

To je izsek iz novice na portalu Siol.net z naslovom »Soočenje Hojsa in Bakovića: so vladi razmere ušle izpod nadzora«.

Koritnica je prelepa reka v dolini Soče, kjer sem v počitniški koloniji, za katero mislim, da jo je organizirala Zveza prijateljev mladine, skrbela za zdravje otrok. Tako da nisem prav nič užaljena, če so mi dali vzdevek »koritnica«. Kolikor se spominjam, nihče med nami, ki smo bili v koloniji, ni prejel denarne nagrade. Takrat se še nismo imenovali prostovoljci. Bilo je samoumevno, da narediš marsikaj tudi brez plačila za svoje delo.

V pisanju, na katero se odzivam, pa piše še, da so protestniki delomrzneži, prisesani na državne jasli. Glede na te trditve naj citiram staro gospo iz Bosne, ki vedno, ko se govori o tem, kaj ljudje storijo slabega, izreče – menda misel iz Korana: V božjem vrtu smo vse sorte ljudje. V bosanskem jeziku rek zveni bolje: Ima nas svakakvih u bašti božjoj. Vem, da v sedanjem času ni ravno najprimerneje citirati Korana, toda to mi je prvo prišlo na misel ob branju izjav o protestnikih »koritnikih«.

Gotovo je med protestniki tudi kak koritnik. Toda te najdeš v vsaki večji skupini ljudi. Najbrž tudi v tako imenovanih vodilnih strukturah. Ljudje smo pač različni. Pa še nekaj je s tem koritništvom, pogoltnostjo in drugimi grehi zemljanov.

Narejeni smo tako, da nosimo v sebi zametke dobrega in zla. Razmerje med enim in drugim se razlikuje od človeka do človeka. Kaj bo prevladalo, kaj bo vzcvetelo, je odvisno predvsem od zapisanih in nezapisanih moralnih pravil, ideologije, vrednot, seveda tudi od porazdelitve bogastva, skratka od socialnega in ekonomskega konteksta, značilnega za države, skupnosti, skupine. So okolja, ki dovoljujejo ali celo nagrajujejo slabo, in druga, ki delujejo v obratni smeri. Toliko o dobrih in slabih, pridnih in parazitih in o tem, da ne kaže posplošiti moralnih oznak na vse člane kake skupine.

Gotovo je med protestniki tudi kak koritnik. Toda te najdeš v vsaki večji skupini ljudi. Najbrž tudi v tako imenovanih vodilnih strukturah. Ljudje smo pač različni.

Nisem posebej občutljiva za slabšalne oznake, namenjene meni kot članici neke skupine. Bolj kot žaljivo se mi zdi malo hecno, da odrasli ljudje na za narod pomembnih položajih kot otroci, ki so se sprli pri igri, ozmerjajo tiste, ki se z njimi ne strinjajo, ki jim nasprotujejo. Res pa je, da so pravila lepega vedenja zastarela zadeva in je morda tudi moje čudenje času in prostoru neustrezen odziv na zmerjanje ljudi.

Res pa je tudi, da od zmerjanja nihče ni umrl, in pravzaprav lahko rečemo, da če me uvrstijo med parazite in izkoriščevalce, ni to nič stvarno hudega in se ni vredno odzivati na takšne oznake. Škoda časa, energije, papirja. To kljub temu počnem verjetno zato, ker je mnogo lažje, bolj lahkotno pisati o zmerjanju kot recimo o odločitvi, da bomo v času epidemije in nevarnosti sesutja zdravstvenega sistema vlagali milijone v slovensko vojsko. Sprašujem se, katera sovražna vojska ali oborožena skupina ogroža državo Slovenijo. Ali pa bolj ogroža prebivalce Slovenije, kot jih ogrožajo covid-19 in seveda vse druge bolezni, katerih zdravljenje je zaradi bolezni covid-19 vse bolj okrnjeno. A to vprašanje terja obravnavo, ki presega moje zmogljivosti.

Vem, da je naše kritiziranje, pa tudi zmerjanje vlade, delno odraz tega, da moramo na nekoga stresti svojo jezo in nezadovoljstvo spričo razmer, h katerim veliko prispeva gostujoči virus. In vlada je tako rekoč plačana tudi za to, da prestreza izraze nezadovoljstva ljudstva. Tako kot mislim, da nismo vsi protestniki koritniki, mislim tudi, da niso vsi najvišji vladni uradniki lopovi, manipulanti, ne dovolj sposobni za svoje položaje. Dogaja pa se malo preveč slabih reči na ravni tistih, ki odločajo, in zato se mi zdi prav, da se na to opozori, protestira.

Za konec ne morem iz svoje kože dušeslovke. Definiciji duševnega zdravja Svetovne zdravstvene organizacije je skupina naprednih strokovnjakov na nekem kongresu v Franciji dodala: »in se zna na nenasilen način postaviti po robu pojavom, ki ogrožajo dobrobit ljudi«. Nenasilno javno izkazovanje nezadovoljstva in opozarjanje na neustrezne odločitve vladajočih sta del tega postavljanja po robu. Seveda je poleg tega potrebno konstruktivno sodelovanje – sodelovanje pri reševanju težav zlasti v kriznih okoliščinah in v razmerah tolikšne negotovosti in nepredvidljivosti, kot ju povzroča gostujoči virus. Za sodelovanje je potrebna volja vseh vpetih v dogajanje. Vsesplošna diskvalifikacija tistih, ki izražajo nezadovoljstvo, ni ravno najboljša pot k sodelovanju med vlado in ljudstvom, k združevanju socialnega in človeškega kapitala države ter skupnosti s formalnimi strukturami moči.