DK, STA

27. 10. 2020  |  Družba

Slovenci na leto prižgemo okoli 16 milijonov nagrobnih sveč

Od tega dve tretjini ob 1. novembru

© pixabay.com

Slovenci na leto prižgemo okoli 16 milijonov nagrobnih sveč, od tega kar dve tretjini ob 1. novembru, ki na koncu postanejo odpadek, ob bližajočem se dnevu spomina na mrtve opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Količina sveč, poslanih na trg, po njihovih navedbah sicer nakazuje trend zmanjševanja; lani jih je bilo 15 odstotkov manj kot predlani.

Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar lahko njihova obdelava povzroča škodljive vplive na okolje, so spomnili na ministrstvu. Največje težave po njihovih navedbah povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč poleg tega povečujejo požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih, so izpostavili.

Po nekaterih ocenah smo Slovenci za Hrvati in Poljaki tretji največji porabniki nagrobnih sveč. Tradicijo prižiganja sveč v spomin pokojnikom v obsegu, ki odstopa od povprečja EU, poznajo še v Avstriji in na Portugalskem. "Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup ali del tega nakupa prej ali slej končal med odpadki," opozarjajo.

Zato potrošnike pozivajo k trajnostnemu ravnanju. Najpomembnejše je po njihovih besedah to, da se za vse odpadne nagrobne sveče ne glede na njihov tip s pokopališč prek sistema zbiranja zagotovi obdelava pri izvajalcu, ki je za obdelavo usposobljen in ima ustrezna dovoljenja za tak postopek.

Po nekaterih ocenah smo Slovenci za Hrvati in Poljaki tretji največji porabniki nagrobnih sveč. Tradicijo prižiganja sveč v spomin pokojnikom v obsegu, ki odstopa od povprečja EU, poznajo še v Avstriji in na Portugalskem.

V Sloveniji skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo proizvajalci, uvozniki in trgovci. Ti so združeni v štiri skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da jih lahko zbiralec sveč prevzame in odda v predelavo.

Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo, je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot do novega proizvoda. Po navedbah ministrstva se reciklira skoraj večina zbranih odpadnih sveč.

Največje težave je v preteklosti povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Z namenom reševanja te problematike je bila lani sprejeta uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki ji je sledil interventni odvoz sveč za leti 2018 in 2019.

Za nakopičene sveče iz obdobja 2016-2018 je skladno z določili zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami prevzemnika z izvedbo javnega naročila poiskala država. Do tega trenutka je pogodbeni izvajalec prevzel 612 ton sveč. Ocenjena količina v pogodbi je 820 ton.

Do minulega ponedeljka je edini delujoči predelovalec odpadnih nagrobnih sveč od skupnih načrtov ravnanja s svečami v okviru rednih prevzemov prevzel okoli 1200 ton sveč.

Obisk grobov ob letošnjem dnevu spomina na mrtve bo zaradi epidemije covida-19 sicer drugačen kot prejšnja leta, saj od torka med drugim velja omejitev gibanja na občino prebivališča. Kot izjemo od prepovedi odlok sicer predvideva tudi nujno vzdrževanje groba, a bo moral posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.