Tudi evropski poslanci opozarjajo na poskuse utišanja kritičnih medijev 

"Smo na prelomnici. Če se ne bomo postavili v bran svobodnim in neodvisnim medijem, se borili proti dezinformacijam in sovražnemu govoru ter podprli močno in kritično civilno družbo, bomo izgubili pravico in zmožnost svobodnih in demokratičnih odločitev."

Svoboda medijev v Evropski uniji (EU) se je v zadnjem času poslabšala, je danes opozoril odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine in izrazil zaskrbljenost, ker se novinarji soočajo z nasiljem, nadlegovanjem in pritiski. Odbor je podprl resolucijo, v kateri je obsodil "poskuse vlad nekaterih držav članic, da bi utišale kritične in neodvisne medije".

Evroposlanci so močno zaskrbljeni zaradi nadlegovanja in napadov na novinarje v nekaterih članicah unije ter poudarjajo, da je medijski pluralizem ključnega pomena v boju proti dezinformacijam. Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, je odbor resolucijo sprejel z 52 glasovi za, pet proti in sedmimi vzdržanimi, Evropski parlament pa jo bo sprejemal na novembrskem zasedanju.

Dezinformacije, sovražni govor ter politizacija in podrejanje javnih medijev s strani vladajočih strank so največja grožnja demokraciji, pravni državi in obstoju Evropske unije, je opozorila poročevalka, poljska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) Magdalena Adamowicz.

"Smo na prelomnici. Če se ne bomo postavili v bran svobodnim in neodvisnim medijem, se borili proti dezinformacijam in sovražnemu govoru ter podprli močno in kritično civilno družbo, bomo izgubili pravico in zmožnost svobodnih in demokratičnih odločitev," je poudarila.

V resoluciji evropski poslanci med drugim obsojajo prizadevanja za omejevanje medijske svobode in pluralizma preko financiranja. Resolucija posebno pozornost namenja javnim medijem, ki bi se morali zanašati na finančne modele, ki zagotavljajo uredniško neodvisnost.

Pri tem evropski poslanci opozarjajo tudi na "naraščajoč vzorec zastraševanja" novinarjev ter navajajo primer umorjenih malteške novinarke Daphne Caruane Galizia ter slovaškega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Javne osebe pozivajo, naj se vzdržijo poskusov blatenja novinarjev in vztrajajo pri obveznosti preiskave napadov. Opozarjajo tudi, da so še posebej ranljive novinarke, ki jih je treba dodatno zaščititi.

V resoluciji opozarjajo tudi, da pretirana koncentracija lastništva medijev ogroža medijski pluralizem, kar je še dodaten izziv v prizadevanjih proti širjenju dezinformacij. Poslanci članice EU pozivajo k ukrepom, s katerimi bi preprečili horizontalno koncentracijo lastništva in zagotovili preglednost lastništva medijev. Obenem so kritični do pretiranega vmešavanje vlad v oglaševanje ter jasno poudarjajo, da sredstva EU ne smejo biti namenjena vladnim medijem ali politični propagandi.

V okviru pogajanj o dolgoročnem proračunu EU odbor v resoluciji poziva tudi k povečanju sredstev za neodvisno novinarstvo.

Med drugim evropski poslanci zahtevajo okrepljen pravni okvir za boj proti naraščajočemu sovražnemu govoru na spletu in pozivajo k večjemu sodelovanju med spletnimi platformami in organi pregona. Še posebej so zaskrbljeni zaradi vmešavanja tretjih držav in izpostavljajo poskuse spodkopavanja zaupanja državljanov v demokratične institucije, zlasti s teorijami zarote in kampanjami dezinformacij, katerih cilj je diskreditacija EU, kot smo jim bili priča med pandemijo.