IK, STA

3. 11. 2020  |  Svet

Novinarstvo ostaja nevaren poklic

Unesco opozarja na zaskrbljujoč trend, da je večina novinarjev ubitih, ker so poročali o korupciji, kršenju človekovih pravic ali kriminalu

jj

Za novinarje najbolj nevarna regija je Latinska Amerika in Karibi, kjer je bilo v letih 2018 in 2019 ubitih 31 odstotkov vseh novinarjev, ki so med delom izgubili življenje.
© Engin Akyurt / Pixabay

Med opravljanjem dela je bilo lani ubitih 57 novinarjev, kar je najmanj v zadnjem desetletju, v poročilu ob mednarodnem dnevu boja proti nekaznovanosti nasilja nad novinarji ugotavlja Unesco. Opozarja na zaskrbljujoč trend, da je večina novinarjem ubitih, ker so poročali o korupciji, kršenju človekovih pravic ali kriminalu.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je sporočila, da je bil v zadnjem desetletju med opravljanjem svojega dela novinar v povprečju ubit vsake štiri dni. Leta 2018 jih je umrlo 99, lani pa 57, kar je najmanj v zadnjih desetih letih.

Kljub temu Unesco ocenjuje, da "novinarstvo ostaja nevaren poklic". Ob tem so poudarili, da se tveganje za novinarje povečuje v državah, kjer ni oboroženih konfliktov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Gre za skrb zbujajoč trend, ki kaže, da je zdaj večina novinarjev ubitih na območjih, kjer ni konfliktov, ker so poročali o korupciji, kršenju človekovih pravic, okoljskem kriminalu, nezakoniti trgovini ali političnih nepravilnosti," so pojasnili. Izpostavili so tudi nasilje in nadlegovanje prek spleta, katerega tarča so predvsem novinarke.

V poročilu so ob tem izrazili zaskrbljenost nad visoko ravnjo nekaznovanosti nasilja nad novinarji. Nekaznovani so storilci v devetih od desetih primerov.

"Vsaka aretacija, vsak napad na novinarje je napad na vse nas."

Michelle Bachelet, 
visoka komisarka ZN za človekove pravice

Za novinarje najbolj nevarna regija je Latinska Amerika in Karibi, kjer je bilo v letih 2018 in 2019 ubitih 31 odstotkov vseh novinarjev, ki so med delom izgubili življenje. Sledi azijsko-pacifiška regija s 30 odstotki. Med državami je najnevarnejša Mehika, kjer je lani umrlo 12 novinarjev, sledi Sirija s šestimi.

Nevladna organizacija Novinarji brez meja (RSF) je medtem ob mednarodnem dnevu boja proti nekaznovanosti nasilja nad novinarji objavila svoje poročilo, v katerem ugotavlja, da je bilo letos doslej ubitih 32 novinarjev, kar je manj kot lani.

Dodali so, da je pandemija covida-19 prispevala k spremembi v naravi groženj novinarjem. "Ubitih je bilo manj novinarjev, vendar pa je več pritiska in zlorab, uperjenih proti njim," je po poročanju AFP povedal vodja RSF Christophe Deloire.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet pa je ob mednarodnem dnevu poudarila, da je "vsaka aretacija, vsak napad na novinarje napad na vse nas". "Dostop do točnih in zanesljivih informacij je človekova pravica," je zapisala na Twitterju. Izrekla je spoštovanje novinarjem, ki tudi v strahu nadaljujejo preiskovanje in kritično poročanje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.