Biografija: Biden bo najstarejši predsednik ZDA

Novi ameriški predsednik je bil leta 1979 tudi na pogrebu slovenskega politika in ideologa jugoslovanskega socializma Edvarda Kardelja 

Izkušenemu demokratskemu politiku, 77-letnemu Josephu Bidnu bo v njegovem tretjem poskusu od leta 1988 vendarle uspel vstop v Belo hišo, kažejo projekcije ameriških medijev. Če bo njegova izvolitev tudi uradno potrjena, bo postal najstarejši ameriški predsednik doslej. 20. novembra bo namreč dopolnil 78 let.

Biden in demokrati so prepričani, da republikanec Donald Trump ogroža temelje ameriške demokracije in ga je bilo treba spraviti iz Bele hiše. Bidna so demokratski volivci na strankarskih volitvah in zborovanjih izbrali kot najvarnejšo opcijo iz množice več kot 20 kandidatov, ki so se potegovali za nominacijo.

Med demokrati in neodvisnimi, pa tudi nekaterimi republikanci Biden velja za sredinskega politika. Poleg tega nasprotniki namigujejo, da Biden na položaju ne bo dolgo, da bo vladal le en mandat, nakar bo stranko prevzela podpredsedniška kandidatka, 55-letna Kamala Harris.

Biden je leta 2008 drugič skušal osvojiti demokratsko predsedniško nominacijo, vendar je takrat zaradi Baracka Obame imela nekaj možnosti le Hillary Clinton kot morebitna prva ženska na čelu ZDA. Biden kot starejši bel moški takrat ni veljal za svežo perspektivo.

Volivci so tedaj med dvema zgodovinskima izbirama - prvi temnopolti predsednik ali prva predsednica ZDA - izbrali Obamo, ki se je zavedal, da bo njegova barva kože marsikoga motila, in si je za spopad z republikancem Johnom McCainom in Sarah Palin za podpredsedniškega kandidata izbral "neškodljivega" Bidna. Ta neškodljivost je zdaj tisto, kar mu je prineslo nominacijo proti kandidatu, kot je Trump.

Obama in Biden sta se v osmih letih spoprijateljila do te mere, da drug drugemu pravita brat. Njun odnos je bil za javnost simpatično zabaven, saj je Biden z izjavami v svojem slogu ustrelil marsikaterega kozla, ampak zamer očitno ni bilo. Obamo je domnevno celo prepričal v podporo homoseksualnim porokam.

Obama je ob koncu drugega mandata, za katerega sta morala premagati Mitta Romneyja in Paula Ryana, ganjenemu Bidnu, ki mu je na položaju podpredsednika zaupal številne naloge doma in na tujem, za njegovo dolgoletno javno službo podeli predsedniško medaljo svobode.

Joseph "Robinette" Biden se je rodil 20. novembra 1942 v mestu Scranton v zvezni državi Pensilvanija, kjer je živel do desetega leta starosti, ko se je družina preselila v Wilmington v zvezni državi Delaware. Sprva premožna družina je obubožala in si je opomogla šele v Delawaru, kjer je oče Joe Biden st. dobil službo kot prodajalec avtomobilov.

Šolal se je na univerzi Delaware in kasneje na pravni fakulteti univerze Syracuze, a mu študij ni posebej ležal. Raje se je ukvarjal s športom, predvsem ameriškim nogometom in tudi baseballom, med vrstniki pa je užival sloves "naravnega voditelja". Leta 1965 je diplomiral iz zgodovine in političnih ved.

Že v mladosti je bil liberalnih prepričanj in se je udeleževal demonstracij v podporo pravicam temnopoltih Američanov. Vietnamske vojne se ni udeležil. Politično kariero je leta 1970 začel z izvolitvijo v mestni svet Wilmingtona, leta 1972 pa se je z minimalnimi možnostmi proti republikancu Calebu Boggsu pomeril za položaj v zveznem senatu. Z geslom Spremembe je izkoristil nezadovoljstvo z administracijo predsednika Richarda Nixona in zmagal z razliko 3000 glasov.

Ob prvi izvolitvi je Biden postal peti najmlajši senator v zgodovini ZDA. Njegovo politično zmagoslavje je decembra 1972 zasenčila osebna tragedija, ko sta v prometni nesreči umrla njegova prva žena Neilia in enoletna hčerka Naomi Christina, sinova Beau in Hunter pa sta bila hudo poškodovana, a sta preživela.

Biden je skrbel za sinova, v službo v Washington pa se je odtlej vsak dan vozil z vlakom, kar je počel vse do izvolitve za podpredsednika ZDA. Leta 1977 se je poročil s Jill Tracy Jacobs, s katero sta leta 1981 dobila hčerko Ashley Blazer.

V senatu je nekaj časa vodil odbor za mednarodne odnose ter pravosodni odbor v času najbolj odmevnih zaslišanj kandidatov za vrhovno sodišče. Takrat se je zameril ženskim skupinam, ker ni dovolil zaslišanja prič, ki bi potrdile navedbe o spolnem nadlegovanju Anite Hill s strani republikanskega kandidata za vrhovnega sodnika Clarencea Thomasa.

Zaradi tega se je kasneje bolj posvetil ženskim vprašanjem in leta 1994 je bil potrjen njegov zakon proti nasilju nad ženskami.

Biden se je srečeval tudi s slovenskimi voditelji, še posebej pogosto v času prizadevanj Slovenije za vstop v Nato, kar je ves čas podpiral. Bil je tudi med prvimi ameriškimi politiki, ki so nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića označili za vojnega zločinca. Kot predstavnik ZDA pa se je v Ljubljani leta 1979 celo udeležil pogreba slovenskega politika in vodilnega ideologa jugoslovanskega socializma Edvarda Kardelja. Po spletu je v zadnjem času zaokrožilo tudi njegovo zahvalno pismo nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu - Titu. 

Za prvo predsedniško kandidaturo se je odločil leta 1988, a je pogorel, med drugim, ker je kopiral govor britanskega laburističnega voditelja Neila Kinnocka. Za novo kandidaturo se je odločil leta 2008, vendar jo je hitro končal zaradi pomanjkanja podpore.

Biden se je zapisal v zgodovino kot prvi katoliški podpredsednik ZDA, ob potrditvi izvolitve pa bo po Johnu F. Kennedyju drugi katoliški predsednik ZDA. Zaradi podpore pravici do splava sicer ni po volji cerkveni hierarhiji.

Če bo njegova izvolitev potrjena, bo postal najstarejši ameriški predsednik doslej. 20. novembra bo dopolnil 78 let. Doslej je bil najstarejši predsednik Ronald Reagan, ki je bil ob zaključku drugega mandata leta 1989 star nekaj manj kot 78 let.

Kampanja za letošnje volitve je potekala v času pandemije novega koronavirusa. Biden je za razliko od protikandidata, predsednika Donalda Trumpa poudarjal nujnost spoštovanja ukrepov, med kampanjo je bil večino časa doma, v javnosti je nosil masko.