Vladni ukrepi za zajezitev epidemije povečujejo stiske pri ljudeh

Po navedbah humanitarnih organizacij narašča število prošenj za finančno pomoč ter potrebe po psihosocialni pomoči

Vladni ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa povečujejo stiske pri ljudeh. Po navedbah humanitarnih organizacij narašča število prošenj za finančno pomoč ter potrebe po psihosocialni pomoči. Mnoge ljudi, predvsem starejše, težita osamljenost in strah, za razliko od spomladanskega vala pa zdaj ni tolažbe, da je kriza le kratkotrajna.

Predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS) Vesna Mikuž je za STA povedala, da povsod po Sloveniji v zadnjem mesecu dni narašča število ljudi, ki prihajajo k njim s prošnjami za različne oblike pomoči. Poleg večjih potreb po hrani opažajo naraščanje števila prošenj za finančno pomoč.

"Posamezniki, ki so izgubili delo, in družine, kjer je eden ali celo oba starša brez dela, prosijo za plačilo osnovnih življenjskih stroškov. Nezmožnost plačevanja osnovnih življenjskih stroškov je pri nekaterih že povezana s pomanjkanjem sredstev za hrano. Tako raste število prosilcev za enkratno izredno pomoč s hrano," je dodala Mikuž.

Po pomoč med drugim prihajajo posamezniki, ki so pred epidemijo delali za določen čas, še posebej gostinstvu ali kulturi. Šolarji pa potrebujejo opremo za pouk na daljavo in pomoč pri učenju. "Vsaka stiska povzroča svojevrstno veliko trpljenje," je poudarila Mikuž.

V primerjavi s spomladanskim valom epidemije zdaj izvajanje preventivnih ukrepov ni več težava, mnogi ljudje so tokrat bolje pripravljeni in znajo sami poskrbeti zase. "Zato jih manj pokliče za nujno oskrbo na domu," je dejala Mikuž.

Najbolj ranljive je namreč virus dvojno prizadel. "Najprej tako, da so oboleli, ob tem pa trpijo še zaradi njegovih močnih socialno-ekonomskih posledic. Zlasti v kriznih razmerah, ko so ključne potrebe po dobrem duševnem zdravju, je slednje enako pomembno kot telesno zdravje, kar potrjuje naraščajoče število klicev v duševnih stiskah. Predvsem posamezniki, ki živijo sami, so v trenutnih okoliščinah še bolj soočeni z izoliranostjo, manj je možnosti stikov z drugimi, kar je prebudilo občutke osamljenosti tudi pri mnogih, ki je doslej niso poznali," je pojasnila.

V primerjavi s spomladanskim valom epidemije zdaj izvajanje preventivnih ukrepov ni več težava, mnogi ljudje so tokrat bolje pripravljeni in znajo sami poskrbeti zase. "Zato jih manj pokliče za nujno oskrbo na domu," je dejala Mikuž.

Tudi šole so bolje pripravljene na izvajanje pouka na daljavo in prostovoljcem, ki nudijo učno pomoč, omogočajo dostop do gradiva in spletnih učilnic, kar jim močno olajša delo. Velik izziv pa ostajajo računalniške kamere, ki so nujne za izvedbo učne ure in še predvsem za preverjanje znanja, a jih v trgovinah ni mogoče več dobiti. Ponekod so težava tudi neurejene internetne povezave.

Najbolj ranljive skupine prebivalcev ostajajo otroci, starejši, brezposelni, brezdomci in enostarševske družine, še posebej, če je edini starš ostal brez zaposlitve. "Vsi v trenutnih okoliščinah preživljajo še večje stiske, kot so jih poznali pred epidemijo," opažajo v RKS.

V Slovenski karitas trenutno še ne zaznavajo bistvenega povečanja materialnih stisk, je pa tudi pri njih rahlo povečanje prošenj za pomoč v hrani in pri plačilu energentov za kurjavo. "Opravljamo pa manj dostav hrane kot v prvem valu. Pozna se, da so se ljudje na epidemijo že nekoliko navadili in prilagodili.

V Nadškofijski karitas Maribor po besedah generalnega tajnika Darka Bračuna opažajo, da so v stiski predvsem tisti, ki so opravljali priložnostna dela ali imeli povečan obseg dela, da so dobili vsaj malo več kot minimalno plačo. "Teh možnosti je zdaj vedno manj in vidimo, da nas ljudje prosijo za osnovno humanitarno pomoč, kot so hrana in higienski pripomočki, ter plačilo položnic. 

Predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog pričakuje največje stiske spomladi prihodnje leto. "Prava kriza se bo pokazala marca ali aprila, ko se bodo ukrepi sprostili. Trenutno so namreč vsaj delno ustavljene deložacije in izvršbe, poleg tega bo treba plačati ogrevanje med zimo, že zdaj so višji stroški zaradi obveznega razkuževanja stanovanjskih blokov, nakupa zaščitne opreme in podobno.

Pogreša predvsem večjo podporo države humanitarnim organizacijam in najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Spodbudna pa je po njenih besedah večja medsosedska pomoč, ki so jo ljudje zgradili že med prvim valom epidemije.