IK, STA

26. 11. 2020  |  Svet

Poskusi utišanja kritičnih medijev 

Evropski parlament opozarja na zaskrbljujoče prakse v nekaterih članicah EU

© Jan Helebrant / Openclipart.org

Evropski parlament je včeraj sprejel resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi stanja na področju medijske svobode v EU ter obsoja nasilje, nadlegovanje ter politične pritiske in napade na novinarje. Opozarja na poskuse nekaterih vlad držav članic, da bi utišale kritične in neodvisne medije ter spodkopale medijsko svobodo in pluralnost.

Resolucijo je podprlo 553 evroposlancev, 54 jih je bilo proti, 89 pa se jih je vzdržalo.

Podprli so jo tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije, razen Romane Tomc in Milana Zvera (oba EPP/SDS), ki sta se vzdržala.

Evropski poslanci so zaskrbljeni zlasti zaradi položaja javnih medijev v nekaterih državah članicah, kjer so ti postali orodje vladne propagande, poudarjajo v sprejeti resoluciji.

V njej Evropski parlament med drugim poudarja, da so svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev ter varnost novinarjev bistvene za pravico do svobode izražanja in obveščanja ter ključnega pomena za demokratično delovanje Evropske unije. Vendar pa je medijske svobode v zadnjih letih vse manj, pandemija novega koronavirusa pa je stanje še poslabšala.

"Brez neodvisnosti medijev ni svobode in brez pluralizma medijev ni demokracije. Mediji bi morali služiti resnici in ne laži. Služiti bi morali volivcem, ne pa tistim, ki so na oblasti, oblast morajo nadzirati. Mediji bi morali zaščititi demokracijo, vendar pa jo lahko tudi uničijo. Zato morajo biti neodvisni," je opozorila poročevalka, poljska poslanka iz vrst EPP Magdalena Adamowicz.

"Brez neodvisnosti medijev ni svobode in brez pluralizma medijev ni demokracije. Mediji bi morali služiti resnici in ne laži. Služiti bi morali volivcem, ne pa tistim, ki so na oblasti, oblast morajo nadzirati. Mediji bi morali zaščititi demokracijo, vendar pa jo lahko tudi uničijo. Zato morajo biti neodvisni."

Magdalena Adamowicz,
poslanka EPP

Vse več je ustrahovanj z namenom utišanja novinarjev, opozarjajo v resoluciji, kot primere tveganj, ki so jim izpostavljeni preiskovalni novinarji, pa navajajo umor malteške novinarke Daphne Caruana Galizie ter slovaškega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Poudarjajo, da so še zlasti ranljive novinarke, ki bi jih bilo treba dodatno zaščititi.

Pluralnost je ogrožena, ko je lastništvo medijev v rokah majhnega števila ljudi. To otežuje tudi omejevanje širjenja dezinformacij. Od držav članic zato zahtevajo, naj preprečijo prekomerno koncentracijo lastništva in zagotovijo preglednost. Kritični so do prekomernega vmešavanja države v javno oglaševanje in odločno poudarjajo, da se sredstev unije ne sme porabljati za politično propagando in medije pod vladnim nadzorom.

Evropsko komisijo evroposlanci pozivajo, naj za vsako državo članico oceni, kako pregledno je lastništvo medijev. V svojo letno oceno o stanju pravne države naj vključi tudi poročilo o zasebnem in državnem vmešavanju v medije v državah članicah. Parlament vztraja, da bi bilo treba poskuse ogrožanja medijske svobode in pluralnosti obravnavati kot hudo in sistematično zlorabo pooblastil, ki je v nasprotju s temeljnimi vrednotami Evropske unije.

Poslanci pozivajo tudi k bolj zanesljivemu pravnemu okviru za preprečevanje vse pogostejšega spletnega sovražnega govora in spoprijemanje z njim. Želijo si več sodelovanja med spletnimi platformami in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Izražajo tudi zaskrbljenost zaradi tujega vmešavanja v demokratične procese, katerega cilj je polarizirati in izničiti pluralnost. Opozarjajo tudi, da ima lahko prirejanje informacij v zvezi s pandemijo koronavirusa škodljive posledice.

PB598bMdVjI

aCtNnGqIKAw

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.