STA

30. 11. 2020  |  Družba

Zaradi ukrepov okrnjeno tudi testiranje na HIV

Pred 1. decembrom, dnevom boja proti aidsu

© pxhere.com

Pred dnevom boja proti aidsu (1. decembra), je slišati, da je epidemija covida-19 zarezala tudi na področje testiranja na okužbo s HIV-om. Pri osebah s HIV-om, ki redno jemljejo zdravila in imajo dober imunski status, covid-19 načeloma ne poteka težje kot pri ostalih, prav tako niso bolj dovzetne na okužbo z novim koronavirusom.

V Sloveniji naj bi po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) do konca leta 2019 živelo nekaj manj kot 1000 oseb s HIV-om, med katerimi približno petina ne ve za okužbo. S testiranjem so do konca lanskega leta potrdili 704 okužbe, 649 oseb prejema protiretrovirusna zdravila, zato niso več prenašalci okužbe. Do 30. septembra letos so na NIJZ prejeli 24 prijav novih diagnoz okužbe s HIV-om. Lani so okužbo skupno potrdili pri 34 osebah, kar je manj kot kadarkoli po letu 2010.

Izboljšanje pripisujejo ukrepom kombinirane preventive, predvsem dostopnosti in promocije testiranja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in njihovimi partnerji ter takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe, ugotavljajo študenti medicine iz Projekta Virus, ki tudi letos pripravljajo tradicionalno akcijo osveščanja ob svetovnem dnevu boja proti aidsu.

Okrnjeno testiranje na HIV zaradi poslabšanja epidemioloških razmer

Letos je tudi na to področje preventive, pomemben del katere je testiranje, posegla epidemija covida-19. V ambulanti ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer se je bilo mogoče na okužbo s HIV-om anonimno, brezplačno in brez napotnice testirati vsak ponedeljek, so pred epidemijo tedensko testirali od 30 do 40 oseb, med epidemijo pa okoli 10, je za STA pojasnil Janez Tomažič z infekcijske klinike.

Na to je gotovo vplivalo tudi okrnjeno delovanje ambulante, saj je bila zaradi poslabšanih epidemioloških razmer zaprta od konca februarja do 20. maja. Vmes so jo preselili na novo lokacijo na Poljanskem nasipu, za testiranje pa se je bilo treba naročiti prek elektronske pošte. "Mnogi tega niso vešči ali nimajo dostopa," je opozoril Tomažič.

Testiranje v omenjeni ambulanti so morali novembra spet ustaviti, a Tomažič ob tem poziva, naj se vsak ob sumu na okužbo s HIV-om obrne na osebnega zdravnika, ki mu bo izdal napotnico za testiranje. Ves čas deluje tudi nevladna organizacija Legebtira, ki je po besedah Tomažiča zelo aktivna glede testiranja zunaj zdravstvenih ustanov. Ob tem upa, da ambulanto za anonimno testiranje čim prej ponovno odprejo, saj je odkrivanje okužbe s HIV-om zelo pomembno.

Kot opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, ob svetovni pandemiji covida-19 obstaja nevarnost, da zaradi splošnih omejitev, težje dostopnosti do zdravstvene oskrbe in preobremenjenosti zdravstvenega sistema s covidnimi bolniki osebe s HIV-om ne pridejo pravočasno do zdravnika in se posledično nevarnost okužbe s HIV-omspregleda. "To slabo vpliva na sam potek okužbe, poveča pa se tudi možnost njenega nadaljnjega širjenja," so opozorili v sporočilu za javnost.

Testiranje v omenjeni ambulanti so morali novembra spet ustaviti, a Tomažič ob tem poziva, naj se vsak ob sumu na okužbo s HIV-om obrne na osebnega zdravnika, ki mu bo izdal napotnico za testiranje. Ves čas deluje tudi nevladna organizacija Legebtira, ki je po besedah Tomažiča zelo aktivna glede testiranja zunaj zdravstvenih ustanov. Ob tem upa, da ambulanto za anonimno testiranje čim prej ponovno odprejo, saj je odkrivanje okužbe s HIV-om zelo pomembno.

Čim hitrejši diagnostika in začetek terapije namreč pomenita boljše učinke zdravljenja in obvladovanja okužbe. Poleg tega je po besedah Tomažiča zdravljenje najboljša preventiva za preprečevanje širjenja okužbe v družbi. Učinkovito zdravljene osebe imajo namreč nezaznaven virus v krvi in niso več kužne, torej virusa ne prenašajo.

Zdravljene osebe s HIV-om zaradi covida-19 niso potrebovale hospitalizacije

Osebe, ki živijo s HIV-om in redno jemljejo zdravila, sicer niso bolj dovzetne za okužbo z novim koronavirusom. Tveganje za težji potek bolezni je večje, če bolniki spadajo v rizično skupino, torej če so starejši in če imajo še druge bolezni. "Večina ljudi, ki prejema zdravila, pa bolezen preboli dovolj ugodno," je pojasnil Tomažič. Ob tem je opozoril, da je lahko covid-19 za osebe s HIV-om, ki se ne zdravijo, življenjsko ogrožajoča bolezen. 

© NIAID / WikiCommons

Do sedaj so po informacijah Tomažiča pri nas zabeležili pet okužb z novim koronavirusom pri osebah, ki so okužene s HIV-om. "Večina jih je okužbo prebolevala doma z bolj ali manj hudimi težavami, a ne tako hudimi, da bi morali v bolnišnico," je pojasnil. Je pa bolnišnično zdravljenje na intenzivni negi potrebovala ena oseba, ki po lastni izbiri ni jemala zdravil proti HIV-u. 

Osebe, ki živijo s HIV-om in redno jemljejo zdravila, sicer niso bolj dovzetne za okužbo z novim koronavirusom. Tveganje za težji potek bolezni je večje, če bolniki spadajo v rizično skupino, torej če so starejši in če imajo še druge bolezni. "Večina ljudi, ki prejema zdravila, pa bolezen preboli dovolj ugodno," je pojasnil Tomažič. Ob tem je opozoril, da je lahko covid-19 za osebe s HIV-om, ki se ne zdravijo, življenjsko ogrožajoča bolezen. Zato vsem svetujejo, da se dosledno držijo vseh preventivnih ukrepov.

Stigma zaradi okužbe s HIV-om še vedno prisotna

Zbornica zdravstvene nege pred 1. decembrom še opozarja, da kljub prizadevanjem za destigmatizacijo osebe s HIV-om še vedno spremljata stigma in diskriminacija, kar je po njihovi oceni povezano s predsodki in pomanjkanjem znanja tako zdravstvenih delavcev kot tudi širše skupnosti.

Tomažič ob tem poudarja, da zdravljene osebe s potrjeno okužbo s HIV-om ne ogrožajo svoje okolice in virusa ne širijo na druge, zato ni prav nobene potrebe, da bi jih stigmatizirali, označevali in potiskali na rob družbe. "Stigma in diskriminacija sta povezani s (pre)poznim testiranjem, saj zaradi stigme posamezniki pogosto sami sebe ne prepoznajo kot 'skupino tveganja', pa tudi s prepoznim zdravljenjem in slabim sledenjem zdravniškim navodilom," je zapisal na spletni strani infekcijske klinike.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.