Trumpovi izbrisani

Priseljenci v nemilosti

Ameriško vrhovno sodišče je v ponedeljek poslušalo argumente za in proti odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa o izbrisu "nezakonitih" priseljencev iz rezultata štetja prebivalstva, ki ga v ZDA izvajajo vsakih deset let. Tudi konservativni sodniki niso pokazali naklonjenosti Trumpovi nameri.

Trumpova vlada je izgubila nazadnje na zveznem prizivnem sodišču v New Yorku in je zaprosila vrhovno sodišče, naj pospešeno odloči o pritožbi, ker mora po zakonu do konca leta izid štetja prebivalstva oddati v kongres.

Na podlagi rezultatov štetja prebivalstva v ZDA se potem določi, koliko članov predstavniškega doma zveznega kongresa bo imela posamezna zvezna država in do kako zajetnega dela zveznega proračunskega kolača je posamezna država upravičena.

Več prebivalcev pomeni več sedežev in več denarja, zato so tožbo proti Trumpovi nameri vložile demokratske države in Ameriška zveza državljanskih svoboščin (ACLU).

Težava za Trumpa je v tem, da ni zakona, ki bi določal, da se "nezakonitih" priseljencev ne šteje. Ustava pa določa, da se kongresni sedeži delijo na podlagi skupnega števila prebivalcev določene države in ne govori o zakonitih ali "nezakonitih" priseljencih.

"Zgodovinski dokazi in dolgotrajna praksa spodbija vaše stališče," je odvetnikom vlade povedala konservativna sodnica Amy Coney Barrett, ki jo je Trump oktobra imenoval na položaj.

Težava za Trumpa je v tem, da ni zakona, ki bi določal, da se "nezakonitih" priseljencev ne šteje. Ustava pa določa, da se kongresni sedeži delijo na podlagi skupnega števila prebivalcev določene države in ne govori o zakonitih ali "nezakonitih" priseljencih.

Problem je tudi v tem, da se Trump še ni izjasnil, koga vse namerava izbrisati. Vladni pravniki so omenjali možnost, da le tiste "nezakonite" priseljence, ki so v zaporu ali v postopku izgona, in sodniki so menili, da bi bilo morda najbolje še malce počakati, dokler se predsednik ne izjasni.

Dlje bodo čakali, bolje bo za tožnike, saj bo zvezno vlado 20. januarja 2021 prevzel demokrat Joe Biden. Urad za štetje prebivalstva je že obvestil Belo hišo, da podatkov ne bo do konca leta, ampak šele januarja.

"Res ne vemo, kaj bo predsednik storil. Ne vemo, koliko tujcev bo izključenih, ne vemo, kako bo to vplivalo na razdelitev kongresnih sedežev. Bolje bi bilo, če bi počakali na odločitev oziroma na razdelitev sedežev," je menil predsednik vrhovnega sodišča John Roberts.

V ZDA živi med 11 do 12 milijonov "nezakonitih" priseljencev, ki jih je največ v demokratskih državah, kot sta Kalifornija in New York. Zvezni zakon o štetju prebivalstva določa, da je treba prešteti vse ljudi.

Turmp je imel s svojimi odločitvami glede priseljencev mešane izide na vrhovnem sodišču. Njegov ukaz, da prepove prihod v ZDA državljanom določenih muslimanskih držav je bil potrjen, izgubil pa je namero ukinitve programa, ki ščiti pred izgonom "nezakonite" priseljence, ki so prišli v ZDA kot mladoletniki. Izgubil je tudi namero, da se v štetje prebivalstva doda tudi vprašanje o državljanstvu.