Dominik Šik-Vukovič

 |  Svet

Jadranje je do okolja zelo prijazen šport

Jadralke in jadralci regate Vendée Globe so drugo novembrsko nedeljo odpluli iz zahodne francoske obale na kar 45.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta

© Regard sur le Vendée Globe: Raphaël Toussaint / www.raphael-toussaint.fr

Globalna zdravstvena kriza je na glavo obrnila človeški vsakdanjik. Prav nič drugače ni v športu, kjer je bila že kopica največjih dogodkov odpovedana, npr. mnoge kolesarske dirke (Tour of Yorkshire, Dirka po Sloveniji, Paris-Roubaix) ali pa hokejsko prvenstvo, ki bi se moralo zgoditi v Ljubljani. Številni dogodki so bili le prestavljeni v leto 2021, npr. Olimpijske igre ali pa evropsko prvenstvo v nogometu. Ostali športni dogodki potekajo brez gledalcev, ki si tekme in dvoboje lahko ogledajo samo iz varnega udobja domačega fotelja, npr. nogometna prvenstva širom Evrope, nogometna Liga prvakov ali košarkarska Liga NBA. Z negotovostjo epidemiološke slike se soočajo vsi prireditelji športnih in drugih dogodkov.

Nič drugače ni bilo z najtežje pričakovanim jadralskim tekmovanjem letošnjega leta. Ne, ne govorimo o najmnožičnejši regati, ki jo je letos odpihnila tržaška burja, pač pa o ekstremni solistični jadralski regati, ki jadralke in jadralce - brez postankov in pomoči - vodi okoli sveta. Jadralke in jadralci regate Vendée Globe so drugo novembrsko nedeljo tako odpluli iz zahodne francoske obale na kar 45.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta. Vendée Globe je v 30 letih obstoja postal ultimativna preizkušnja za vse jadralce, kar pa je glavni razlog, da se ga je prijel vzdevek morski Everest.

Na pomorsko pot okoli sveta, se je skoraj 500 let po prvem tovrstnem dosežku odprave, ki sta jo vodila Portugalec Ferdinand Magellan (odpravo je vodil do smrti leta 1521) in Bask Juan Sebastián Elcano (karako Victorio je z indonezijskega arhipelaga pripeljal do Španije), odpravilo 33 jadralk in jadralcev, ki prihajajo iz devetih držav. Na letošnji, skupno že deveti izvedbi regate, se je na pot odpravilo tudi 6 jadralk. V popolni samoizolaciji, brez postankov in zunanje pomoči, so se na pot okoli sveta odpravili najpogumnejši jadralci.

Vendée Globe je v 30 letih obstoja postal ultimativna preizkušnja za vse jadralce, kar pa je glavni razlog, da se ga je prijel vzdevek morski Everest.

Navidez se za udeležence regate ni prav veliko spremenilo, in to kljub globalni pandemiji. Še vedno bodo sami na približno 18-metrski jadrnici. Še vedno je kakršnakoli zunanja pomoč nedovoljena, razen v prvih desetih dneh regate, ko se lahko jadralci za popravilo vrnejo v pristan od koder so odpluli. Letos je to možnost zaradi poškodbe plovila izkoristil eden od glavnih favoritov Jeremie Beyou, ki se je vrnil v Les Sables d’Olonne, kjer so z ekipo odpravili težavo. Še vedno je edina stična točka z zunanjim svetom internet ter GPS povezava na jadrnici. Še vedno jadralke in jadralce ogrožajo neznani plavajoči predmeti in ledeniki v južnih morjih.

Kljub temu, da je za jadralke in jadralce (skoraj) vse ostalo enako kot v prejšnjih izvedbah, se je vendarle letos vse spremenilo. Zadnji Vendée Globe je na štartu - vključno s štartno vasjo - in cilju pospremilo kar 2.250.000 ljudi. Letošnji obisk bo - zaradi epidemiološke situacije in zajezitvenih ukrepov v Franciji - občutno manjši. Štartna vas v marini je bila ob upoštevanju zelo strogih ukrepov odprta skoraj dva tedna, do vključno 29. oktobra. To je omogočilo številnim navijačem, da so si ob upoštevanju primerne socialne razdalje, nošenju mask, razkuževanju rok in spoštovanju talnih oznak ogledali jadrnice svojih favoritov. Število obiskovalcev je bilo omejeno na 5.000 oseb, ki so pred obiskom morale preko spleta rezervirati termin za obisk. Prireditelj natančnega števila obiskovalcev še ni obelodanil, a to bo, v primerjavi s prejšnjimi izvedbami, zelo nizko. Zaradi predpisov francoskega predsednika je bil tudi štart izpeljan za zaprtimi vrati, torej brez gledalcev.

Prireditelj je ves čas priprav na organizacijo dogodka imel popolno podporo regije, departmaja Vendée ter župana mesta Les Sables d’Olonne. Po besedah prireditelja so imeli prav ti akterji ključno vlogo, da so regato sploh lahko izpeljali. Še več, departma Vendée je lastnik te jadralske regate, zato so storili vse kar je bilo v njihovi moči, da bi jadralci novembra odpluli, saj so priprave na letošnji dogodek potekale skoraj štiri leta. Že pred Macronovim odlokom so predpisali obvezno uporabo zaščitnih mask, poleg tega pa so za dirko pripravili in sproti posodabljali zdravstveni protokol.

Zdravstveni protokol zelo natančno predpisuje smernice ter pravila obnašanja za vse akterje, ki so kakorkoli povezani z dogodkom. Ob upoštevanju znanstvenih smernic so omogočili varno delo medijev, razstavljalcev, partnerjev in pokroviteljev, ekip ter jadralcev. Nenazadnje so s skrbjo za obče zdravje omogočili tudi obisk navijačev, dokler je bila štartna vas odprta. Protokol med drugim predpisuje kako naj razstavljalci poskrbijo za varnost zaposlenih ter kaj mora vsebovati set za osebno rabo, ki ga prejme vsak zaposleni. V prostorih za medije je predvideno obširno zračenje prostorov, vsi novinarji pa morajo imeti tudi negativni rezultat brisa, ki ne sme biti starejši od treh dni. Za zdravje vseh udeležencev je torej ustrezno poskrbljeno.

Zaradi narave dogodka, solističnega jadranja brez pomoči okoli sveta, se zdi logično, da bi dogodek izpeljali ne glede na stanje globalne pandemije. 

Organizator je nadalje poudaril, da so vse ekipe toplo pozdravile zdravstveni protokol. Nekatere ekipe pa so pripravile tudi svoj protokol, ki je bil še nekoliko strožji. Ekipe so skladno s protokolom morale poskrbeti za ustrezno število brisov vseh članov. Jadralci in njihovi bližnji člani ekipe so morali 31. oktobra opraviti bris ter sierološki test na protitelesa, 6. novembra pa so ponovili brise. Zadnji teden pred štartom pa so vsi jadralci (in njihove ekipe) preživeli v samoizolaciji.

Zaradi narave dogodka, solističnega jadranja brez pomoči okoli sveta, se zdi logično, da bi dogodek izpeljali ne glede na stanje globalne pandemije. To potrjuje tudi organizator, ki je poudaril, da “regata s športnega vidika ni bila nikoli ogrožena”. Kljub temu pa v isti sapi dodaja, da “bi vedno spoštovali in sledili vladnim ter regionalnim smernicam glede organizacije (športnih) dogodkov”. Priprava dogodka je - zaradi vsem znanih razlogov - bila letos še kompleksnejša kot sicer.

Zaradi stalno spreminjajoče se epidemiološke slike je bilo potrebno neprestano sodelovati z različnimi pristojnimi institucijami, tudi ukrepe so organizatorji morali pogosto prilagajati državnim in regionalnim dekretom. Pandemija je bistveno vplivala na štartno vas in druge javne prostore v bližini pristanišča. Globalna zdravstvena kriza je hudo prizadela tudi partnerje in pokrovitelje dogodka. Izpad predvidenih sredstev je znaten, ni pa usoden, saj jadralska regata temelji na stabilnih finančnih temeljih. Organizator izpostavlja, da “pokrovitelji kljub težki finančni situaciji še naprej podpirajo regato, predvsem z iskanjem alternativnega načina oglaševanja s pomočjo digitalnega marketinga”. Ker se je regata pričela s štartom brez gledalcev, je to organizator spretno zapakiral, kot “varno spremljanje pomorske avanture z udobja domačega kavča prek spletnih in televizijskih kanalov”. Slika s štarta dirke je v živo bila predvajana v kar 190 teritorijih širom sveta.

Globalna pandemija pa je pošteno pomešala štrene tudi jadralcem. Ti so morali prilagoditi svoj potek priprav, vključno z manjšim obsegom treninga na morju. Število prevoženih milj pred štartom regate še nikoli ni bilo tako nizko. Je pa približno tretjina jadralcev na pot okoli sveta vzela znanstvene inštrumente, ki bodo pripomogli k izboljšanemu opazovanju sprememb oceanov. S pomočjo boj in plovcev, ki jih (še) bodo jadralci odvrgli na odročnih delih morja, bodo znanstveniki lažje pridobili zanesljive podatke o stanju oceanov. Štiri jadrnice pa bodo opremljene tudi z laboratorijem, ki bo omogočal analizo odvzetih morskih vzorcev (slanost, temperatura, vsebnost CO2, onesnaženosti z mikroplastiko).

Trenutno je dogajanje na morju zasenčilo znanstveno-raziskovalni doprinos regate, ki je s stališča raziskovanja onesnaženosti morij in globalnih podnebnih sprememb, kakopak pomembnejši. Vsi jadralci so že na južni polobli, nekateri so že objadrali Rt dobrega upanja, glavni favoriti pa so zabredli v velike težave. Jeremie Beyou se je vrnil v štartno pristanišče za popravilo jadrnice in tako izgubil ogromno dragocenega časa. Alex Thompson, ki je kot prvi prečkal ekvator, je začasno odpravil težavo v podpalubju, nato pa vnovič poškodoval jadrnico in odstopil. Regata je sedaj brez izrazitega favorita, kar napoveduje napet boj do konca.

V ponedeljek, 30. novembra se je, približno 900 milj jugovzhodno od Rta dobrega upanja, pod pritiskom močnega vetra in visokih valov prelomila in potonila jadrnica PRB. Kevin Escoffier, izjemno izkušeni skiper jadrnice PRB, je nemudoma pograbil rešilni splav in svoji ekipi v zadnjem hipu poslal sporočilo: "Potrebujem pomoč, potapljam se. To ni šala." O dogodku je bil nemudoma obveščen prireditelj. Direktor regate je na reševanje poslal najbližjega jadralca, po prvem neuspelem reševanju pa angažiral še 3 jadrnice, ki so pomagale pri iskanju brodolomca. Po večurni drami je Jean Le Cam, najstarejši jadralec, v poznih večernih urah uspešno rešil Escoffiera. Med jadralci, ki so priskočili na pomoč je bil tudi Boris Herrmann, ki je pred štartom regate spregovoril za Mladino.

Trenutno je dogajanje na morju zasenčilo znanstveno-raziskovalni doprinos regate, ki je s stališča raziskovanja onesnaženosti morij in globalnih podnebnih sprememb, kakopak pomembnejši.

Že sam štart regate Vendée Globe je nekaj posebnega, saj običajno priprave na regato zaznamujejo vsaj štiri leta treninga, načrtovanja in priprav, iskanja pokroviteljev in nenazadnje tudi izgradnje medijske prepoznavnosti, jadralskega brenda, znamke, če želite. Jadralci na dan porabijo tudi do 9.000 kalorij, zato je potrebno skrbno poskrbeti za prehrano. Na jadrnici imajo približno 160 kg raznolike hrane. "Približno 80 % dela je opravljenega pred štartom. Semkaj spada iskanje jadrnice, izbor podporne ekipe in močnih partnerjev. Seveda pa to ni vse, tu je še ogromno število treningov, preizkušanja opreme in tehnoloških izboljšav," poudarja Boris Herrmann.

Letošnji Vendée Globe zaradi globalne zdravstvene krize predstavlja še večji organizacijski in športni izziv. Boris Herrmann z ekipo je ob začetku pandemije imel bojazen, da se regata letos sploh ne bo pričela, da bo torej Vendée 2020 odpovedan. "Prireditelj je z neutrudnim delom poskrbel, da smo kljub popolnemu zaprtju države lahko varno štartali. Zato smo bili v karanteni, se tedensko testirali, omejili naše gibanje, zmanjšali količino in čas treninga. Najpomembneje je, da smo lahko štartali," še dodaja.

39-letni Nemec velik del pozornosti namenja skrbi za okolje, predvsem s stališča podnebnih sprememb in vpliva le-teh na oceane. "Imamo jasno sporočilo na področju podnebnih ukrepov, A Race We Must Win (dirka, ki jo moramo zmagati). To sporočilo želimo prenesti vsem gledalcem in tako poskrbeti za boljšo ozaveščenost o problemih povezanih s podnebnimi spremembami in vplivu le-teh na oceane. Podnebne spremembe so največja težava s katero se soočamo kot človeštvo. Naša dolžnost je, da izkoristimo jadranje za ozaveščanje o škodljivih posledicah podnebnih sprememb."

Jadrnica na kateri pluje Boris Herrmann je že dve leti opremljena z avtomatiziranim oceanskim laboratorijem, ki redno jemlje vzorce morske vode, predvsem z vidika absorpcije CO2 v odročnih območjih. Te podatke je težko pridobiti, saj je malo plovil opremljenih z napravami, ki omogočajo zajem vzorcev, poleg tega pa ni veliko plovil, ki plujejo po tako (odročnih) poteh. "Znanstvenikom in raziskovalcem omogočamo, da lahko bolje razumejo vlogo oceanov pri spopadanju z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Pri analizi podatkov sodelujemo z Medvladno oceanografsko komisijo, ki deluje pod okriljem Unesca (IOC-UNESCO) in Inštitutom za meteorologijo pri Inštitutu Maxa Plancka. Podatke nato pristojni instituciji oddata v globalno zbirko podatkov."

Boris Herrmann pa s svojo ekipo skrbi za okolje tudi s pomočjo z ogljične nevtralnosti. "Od leta 2018 smo kot ekipa ogljično nevtralni s pomočjo zmanjševanja, poročanja in izravnavo ogljičnega odtisa v sklopu projekta Malizia Mangrove Park, ki ga vodimo na Filipinih z našim partnerjem Mama Earth." Tudi jadralski razred IMOCA, kamor spadajo jadrnice, ki tekmujejo na Vendée Globe, pripravlja skupne smernice za trajnostno jadranje s pomočjo merjenja in izravnavanja ogljičnega odtisa. Boris Herrmann poudarja, da je "jadranje do okolja zelo prijazen šport, ki lahko izrablja le obnovljive vire, veter za pogon, sonce in vodo kot vir čiste električne energije". Ker pri jadranju lahko učinkovito uporabimo tehnologijo brez ogrožanja učinkovitosti in zmogljivosti, Herrmann izpostavlja, da je "jadranje tako kot šport, kot tudi platforma idealen prostor za prikaz uporabe novih tehnologij".

Na vprašanje, kaj lahko mi kot posamezniki storimo za dobrobit okolja in oceanov, je Boris Herrmann odgovoril, da lahko vsi pripomoremo pri zmanjševanju vplivov podnebnih sprememb. "Potrebno bo omejiti naša dejanja in pritiskati na veliko industrijo, da se tudi ona spremeni. Nekateri že delajo velike korake, vendar je treba storiti še več."

pW0JdXjr17A

Trilogija reševanja:

kqfehHiBlA8

dY1iS1V1Ec8

7lExF5sARPQ

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.