DK, STA

 |  Svet

Tudi v razvitih državah bo zaradi ukrepov revščina otrok vsaj pet let večja kot prej

Unicef opozarja na posledice

© George Hodan

Najnovejše poročilo Unicefa kaže, da bo v razvitih državah revščina otrok vsaj pet let večja kot pred pandemijo covida-19. Navajajo tudi, da je bilo v prvem valu pandemije v državah OECD in EU za podporo otrokom in družinam z otroki, namenjenih zgolj dva odstotka celotne finančne pomoči.

Unicefovo poročilo z naslovom Podpora družinam in otrokom po covidu-19: Socialna zaščita v državah z visokim dohodkom, ki ga je pripravil Unicefov raziskovalni center Innocenti, preučuje socialni in ekonomski vpliv pandemije na otroke, začetne odzive vlad na krizo in načine, kako bi lahko v prihodnje optimizirali javne politike za boljšo podporo otrokom, so sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.

"Delež finančne pomoči, dodeljene otrokom in družinam, ni sorazmeren z izgubo prihodka zaradi pandemije, niti s tem, kako dolgo bodo najmlajši čutili negativne posledice pandemije," je ob tem poudarila direktorica Innocentija Gunilla Olsson. Ob tem je dodala, da ima "odpiranje restavracij, barov in telovadnic v številnih državah prednost pred odpiranjem šol in vrtcev, finančna pomoč gospodarstvu pa ima prednost pred podporo družinam z otroki.

Unicefovo poročilo z naslovom Podpora družinam in otrokom po covidu-19: Socialna zaščita v državah z visokim dohodkom, ki ga je pripravil Unicefov raziskovalni center Innocenti, preučuje socialni in ekonomski vpliv pandemije na otroke, začetne odzive vlad na krizo in načine, kako bi lahko v prihodnje optimizirali javne politike za boljšo podporo otrokom, so sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.

"V času, ko se drugi val covida-19 širi po svetu, je treba najti boljšo razporeditev finančne podpore," je pozvala.

Razvite države so od februarja do konca julija letos namenile 10.8 bilijona ameriških dolarjev finančne pomoči za blažitev posledic pandemije, od tega približno 90 odstotkov za podporo gospodarstvu, poudarja poročilo.

sZxRzxDlWms

Približno tretjina držav OECD in EU, vključenih v poročilo, v prvem valu pandemije ni izvajala nobene politike, ki bi bila posebej namenjena podpori otrokom. Med državami, ki so vlagale v ukrepe socialne zaščite otrok in družin - vključno z varstvom otrok, šolsko prehrano in družinskimi dodatki- pa je večina ukrepov v povprečju trajala le tri mesece. Kratkoročna naravnanost tovrstnih ukrepov je popolnoma neustrezna glede na dolgoročne posledice krize in predviden porast revščine otrok, ugotavlja poročilo.

"Vlade pozivamo, naj poleg podpore gospodarstvu okrepijo tudi socialno zaščito otrok," je še dejala Olssonova.

Unicefovo poročilo prav tako ponuja smernice za uravnoteženo finančno podporo tako družinam z otroki kot tudi gospodarstvu, vključno s strategijami za zaščito otrok in družin pred dodatnimi izgubami v času drugega vala covida-19.

Potrebna bi bila prerazporeditev oziroma rebalans obstoječe finančne podpore, ki omogoča povečanje izdatkov za socialno zaščito, v skladu z dokazi o tem, kaj učinkovito deluje za zaščito otrok med krizami, ter znižati merila upravičenosti do obstoječih družinskih politik, vključno s kazalniki zaposlitve, socialnimi prispevki in prebivališčem, da se vsem ranljivim družinam z otroki omogoči dostop do ugodnosti oziroma finančne podpore.

Prav tako bi bilo treba oblikovati raznovrstne ukrepe socialne zaščite, prilagojene različnim potrebam otrok in njihovih družin med pandemijo, vključno s finančno pomočjo, šolsko prehrano ali nadomestnimi storitvami, varstvom otrok, zdravstveno oskrbo in odlogom plačila komunalnih storitev, najemnin in/ali stanovanjskih kreditov.

Nadaljevanje podpore gospodarstvu pa bi moralo vključevati spodbujanje pogojev, ki so družinam prijazni, obstoječe otroške in družinske prejemke ter storitve pa zaščititi pred varčevalnimi ukrepi, ki prispevajo k porastu nasilja, brezdomstva, slabšanju zdravja in institucionalizaciji otrok.

Spodbujati je treba dolgoročno krepitev sistemov socialne zaščite ter otroške in družinske politike za preprečevanje revščine, da bi povečali napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in ustvarili odpornost na prihodnje krize, še poziva Unicef.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.