Končno priznanje grozot kolonializma in rasizma

Razstava o suženjstvu, trgovini z ljudmi in kolonializmu 

V amsterdamskem muzeju Rijksmuseum so razkrili načrte za prelomno razstavo o kolonialni vlogi Nizozemske pri suženjstvu. Razstava bo prvi večji dogodek o kočljivi temi vpletenosti države v trgovino z ljudmi, soočila pa se bo tudi z vprašanji, ki jih je načelo gibanje Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter). Na ogled bo od februarja.

"Kolonialna zgodovina Nizozemske ima pomembno vlogo pri postavitvi temeljev za sedanjo Nizozemsko," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob spletni naznanitvi razstave dejal direktor Rijksmuseuma Taco Dibbits.

"Znotraj kolonialne zgodovine pa ima pomembno vlogo tudi suženjstvo in o tem smo želeli smo povedati zgodbo. Prav tako se gibanje Življenja temnopoltih štejejo dotakne veliko vprašanj, ki so naslovljena na razstavi," je dodal Dibbits.

"Znotraj kolonialne zgodovine pa ima pomembno vlogo tudi suženjstvo in o tem smo želeli smo povedati zgodbo. Prav tako se gibanje Življenja temnopoltih štejejo dotakne veliko vprašanj, ki so naslovljena na razstavi."

Taci Dibbits,
direktor muzeja Rijksmuseum

Ameriški protesti omenjenega gibanja je spodbudil številne institucije in države, da so začele razkrivati desetletja uradno prikrito zgodovino. Ob tem pa so se pričele tudi javne razprave o stališču do rasnih vprašanj in kolonialne zgodovine. Tudi na Nizozemskem.

Nizozemska je bila vpletena v trgovino z ljudmi preko Atlantskega in Indijskega oceana. Med vrhuncem imperializma v 17. stoletju je imela kolonije na Karibih, v Južni Afriki in na območju današnje Indonezije kot kolonija Nizozemska vzhodna Indija.

Razstava bo predstavila zgodbe desetih ljudi, katerih življenja so bila tesno prepletena s suženjstvom. Osredotočila se bo na sužnje, lastnike sužnjev in plantaž ter tiste, ki so se praksi upirali. Zgodbe bo spremljala zvočna predstavitev sodobnikov, ki imajo neposredne povezave z omenjenimi osebami.

Med njimi bo zgodba moškega, ki se je rodil in umrl v suženjstvu na plantaži v Surinamu, ki je bila tedaj pod kolonialno vladavino Nizozemske. Kotliček za vretje soka sladkornega trsa bo prikazal njegovo zgodbo in "skrajno težke okoliščine", v katerih so bili sužnji prisiljeni delati noč in dan.

Na razstavi bodo tudi risbe te iste plantaže, ki so bile narejene za mladega nizozemskega lastnika Jonasa Witsena, ki je plantažo podedoval, a je ni imel namena obiskati.

Po besedah kustosinje v Rijksmuseumu Eveline Sint Nicolas razstava ne bo podala odgovorov na vsa vprašanja, a spodbuja obiskovalce, da razmislijo o praksi suženjstva.

Nizozemska se ni uradno opravičila za vlogo v trgovini z ljudmi, je pa premier Mark Rutte ob letošnjih protestih gibanja Življenja temnopoltih štejejo dejal, da je rasizem problem tudi na Nizozemskem. Prav tako se večajo glasovi po ukinitvi lika Črni Peter, ki z obrazom, pobarvanim na črno, debelimi rdečimi ustnicami in skodrano črno lasuljo običajno spremlja sv. Nikolaja.

Razstava bo na ogled med 12. februarjem in 30. majem prihodnje leto.