Je cepivo varno?

Žalostno in nerazumsko je, da nekateri pograbijo neresnične podatke, jih nepravilno povežejo in iz njih napletejo sestavke, ki sploh ne držijo. Še hujši korak je, ko si take sestavke drznejo objaviti na spletnih omrežjih, kjer jih brez kritičnih premislekov vzame za svete množica brez kakršnegakoli predznanja iz molekularne biologije, ki bi jim lahko pomagalo uvideti, da gre za navajanje neresničnih dejstev. Zdi se mi škoda cenjenega časa strokovnjakov, kot sta dr. Roman Jerala in dr. Alojz Ihan, ki skušata s pojasnili pomiriti nastalo zmedo in škodo v prid cepivu proti SARS-CoV-2. Jasno je, da je objavljanje takih nesmislov, kot jih je objavil dr. med. Stanko Pušenjak na Facebooku, v komentarju o tem, kako naj bi cepivo proti SARS-CoV-2 povzročilo neplodnost pri ženskah, sramotno in nekoristno tako za stroko kot za širšo javnost. Dolžnost Razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije je, da taka početja ustrezno opomni/kaznuje, saj je širjenje zavajajočih informacij in delovanje v nasprotju s stroko nedopustno. Samo na hitro napisano opravičilo v tem primeru po mojem mnenju pač ne zadošča.

Dvigniti bi morali raven lastnega presojanja, kaj objaviti in kaj ne na socialnih omrežjih, saj smo ljudje vendar razumska bitja, sposobna presoje, posebej pa je kot tak smatran nekdo, ki je doštudiral medicino. Vsi smo deležni branja lažnih novic in vsi bi se morali zavedati, da je potrebno biti pri uporabi socialnih omrežij, ki so polna lažnih dejstev in teorij zarot, izjemno previden in kritičen. Le tako lahko omejimo nasedanje lažem in korakom nazaj, namesto naprej pri razumevanju naravoslovja, in to v času, ko je znanost najbolj napredovala.

Želim si, da bi bilo v prihodnje manj lažnih in zavajajočih objav ter podpiranja teorij zarot. Le-te ne naredijo nič dobrega, ampak ljudem samo polnijo glave z neresnicami in dvomi v najbolj osnovna, dobro poznana in z zanesljivimi dokazi potrjena molekularnobiološka in medicinska dejstva, o katerih ne bi več smeli dvomiti, niti se o njih prespraševati, temveč jih ponotranjiti in upoštevati. Če bi večina tako ravnala, bi imeli raziskovalci in strokovnjaki, ki že tako garajo, manj dela z razlaganjem in prepričevanjem javnosti in nerazgledanih poznavalcev o stvareh, ki bi morale biti samoumevne, kot na primer, da nošenje mask v zaprtih prostorih pomaga pri zmanjševanju širjenja kapljičnih delcev in s tem širjenju mikrobov (spomnimo, da zdravstveni delavci med posegi tudi nosijo masko, da ne širijo mikrobov po prostoru in tako ne ogrožajo zdravja bolnikov) ter da se je potrebno cepiti po redni shemi, da se prepreči izbruh hudih bolezni. Konec koncev gre tako pri preventivnem zdravstvenem ravnanju kot pri objavljanju izključno resničnih in preverjenih dejstev za delovanje v skupno dobro, k čemur moramo stremeti in za kar se moramo boriti. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.