»Ustavna demokracija temelji na zaupanju, ne na ukazih«

Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je zaskrbljen, saj se je število neuresničenih odločb sodišča letos dvignilo na 17

Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je pred dnevom ustavnosti zaskrbljen, saj se je število neuresničenih odločb sodišča letos dvignilo na 17. Ena teh je tudi odločba o volilni zakonodaji, pri čemer ocenjuje, da je bilo časa dovolj, a so prevladali drugi interesi. Sicer pa opozarja, da ustavna demokracija temelji na zaupanju, ne na ukazih.

Kot je Knez dejal v pogovoru za STA, je ustava moderen akt in večjih sprememb ne potrebuje. A bolj kot to je zaskrbljen ob trku med tem, kar ustava predstavlja, in tem, kako jo uporabljamo. "Ustavna demokracija, katere temelj je ustava, ni grob sistem. Je kompleksen, senzibilen sistem, ki temelji na medinstitucionalnem nadzoru zavor in ravnovesja, a tudi na zaupanju," je izpostavil.

Ob tem pa je pojasnil, da "zaupanje nikoli ni ukaz, je nek občutek, ki ga ustvarimo z odločitvami, s transparentnostjo, z neko odkritostjo, z naslavljanjem, ki ima v sebi dovolj empatije. In mislim, da je tudi to ustava. Gre tudi zato, na kakšen način komuniciramo, da se ustvari v družbi zaupanje, ki je podlaga za družbeni dogovor".

Zaupanje je nujno, navaja, saj "manj kot ga je, več potrebujemo pravil, pravila pa ustvarjajo nemir v družbi in več kot je nemira, več novih pravil je potrebnih ... Mislim, da je tu še prostor za izboljšanje," je dejal.

"Zaupanje nikoli ni ukaz, je nek občutek, ki ga ustvarimo z odločitvami, s transparentnostjo, z neko odkritostjo, z naslavljanjem, ki ima v sebi dovolj empatije. In mislim, da je tudi to ustava. Gre tudi zato, na kakšen način komuniciramo, da se ustvari v družbi zaupanje, ki je podlaga za družbeni dogovor."

Rajko Knez,
predsednik US

Zaskrbljen je tudi zaradi velikega števila neuresničenih ustavnih odločb. Od danes je med njimi tudi tista, ki je dala zakonodajalcu dve leti časa, da odpravi neustavnost zaradi prevelikih razlik med volilnimi okraji pri parlamentarnih volitvah. Knez opozarja, da gre tudi tu - tako kot pri vsaki neuresničeni ustavni odločbi - za kršitev načel pravne države in delitve oblasti.

"Običajno se odločimo za enoletni rok za uveljavitev odločbe, tokrat smo dali zakonodajalcu časa dve leti, vse z namenom, da bi odločba le bila spoštovana," je dejal. Spomnil je, da so se aktivnosti predsednika republike v smeri uresničitve odločbe začele že mesec po sprejemu odločbe. "Časa je bilo dovolj. Nezmožnost političnega dogovora, ob tem ko lahko vsak postranski opazovalec razbere, da so prevladali drugi interesi pred uresničenjem odločbe, je zame zelo zaskrbljujoča," je navedel.

"Časa je bilo dovolj. Nezmožnost političnega dogovora, ob tem ko lahko vsak postranski opazovalec razbere, da so prevladali drugi interesi pred uresničenjem odločbe, je zame zelo zaskrbljujoča."

Ob dvigu števila neuresničenih odločb sicer, kot je dejal, razume, da je imel zakonodajalec letos druge prioritete. "A na tako visoki številki že dolgo nismo bili," je Knez še opozoril v pogovoru, v katerem je med drugim spregovoril tudi o iskanju novega ustavnega sodnika in obremenjenosti ustavnega sodišča. Daljši pogovor bo STA objavila v sredo, na dan ustavnosti, dan ko se spominjamo 23. decembra 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo.