STA

24. 12. 2020  |  Svet

Leto sistemskega rasizma in protestov

Američani so letos množično protestirali proti policijskem nasilju in rasizmu

Protest proti policijskemu nasilju v Minneapolisu

Protest proti policijskemu nasilju v Minneapolisu
© Wikimedia Commons

Američani so letos množično protestirali proti policijskem nasilju in rasizmu. Uboj temnopoltega Georgea Floyda je bil povod za proteste pod okriljem gibanja Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter), ki se bori proti sistemskemu rasizmu. Protesti pa niso bili omejeni le na ZDA, temveč so se poleti zvrstili tudi v številnih drugih državah.

"Ne morem dihati," je izjava, ki je sprožila eno največjih civilnih gibanj iztekajočega se leta.

Policija je 25. maja v Minneapolisu aretirala temnopoltega Georgea Floyda zaradi domnevnega plačevanja s ponarejenim bankovcem. Belopolti policist je skoraj devet minut klečal na vratu priklenjenega Floyda, ki je medtem opozarjal, da ne more dihati in da bo umrl. Po nekaj minutah je nepremično obležal na tleh. Ko so prišli reševalci, mu ni bilo več pomoči.

Obdukcija je pokazala, da je bila njegova smrt posledica policijskega nasilja. Proti vpletenim policistom se bo predvidoma marca prihodnje leto začelo sojenje zaradi uboja.

"Ne morem dihati," je izjava, ki je sprožila eno največjih civilnih gibanj iztekajočega se leta.

Floyd ni bil prvi temnopolt Američan, ki je bil ubit pred kamerami. Vendar so ljudje pogosto pogledali stran, policijsko nasilje in rasizem sta ostajala zakoreninjena v ameriški družbi. Floydovo smrt pa so si ogledali praktično vsi. Številni so se odločili ukrepati, ne samo zaradi krivice in krutosti, ampak tudi zaradi številnih drugih podobnih žrtev policije, piše portal LA Times.

0aCFge-JGDw

Protestni val je preplavil celotne ZDA, več tednov je na tisoče ljudi na ulicah zahtevalo pravico, pozivalo h končanju policijskega nasilja in institucionaliziranega rasizma. Protesti so bili raznoliki, večinoma mirni, občasno pa so se sprevrgli tudi v nasilje. Od uboja Floyda se je v ZDA zgodilo že več kot 8500 protestov, poroča portal The Economist.

Zahvala za množičen odziv na Floydovo smrt gre tudi ustanoviteljicam gibanja Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter), ki so izkoristile trenutek in ves bes spremenile v gibanje, ki je trajalo mesece in se je razširilo po številnih državah sveta. O protestih so poročali iz več svetovnih prestolnic, od Londona do Berlina, pa tudi iz Ljubljane.

Gibanje Black Lives Matter je pripomoglo k transformaciji javnega dialoga iz zavedanja v spreminjanje politik na področju sistemskega rasizma v zdravstvu, izobraževanju, zaposlovanju, medijih in politiki, piše LA Times.

"Temnopolti smo se ob naših zaveznikih zavzeli za spremembo smeri zgodovine in zmagali," je ocenila ena od ustanoviteljic gibanja Alicia Garza za britanski BBC.

Druga ustanoviteljica Patrisse Cullors pa opozarja tudi na pomanjkljivosti. Pozvala je k boljši organizaciji in večji osredotočenosti, da bi lahko dosegli boljše rezultate, piše The Economist.

Gibanje obstaja že od leta 2013, ko je sodišče oprostilo Georgea Zimmermana, ki je na Floridi leta 2012 ustrelil neoboroženega 17-letnega Trayvona Martina. Odločitev sodišča je takrat sprožila val ogorčenja med temnopolto skupnostjo v ZDA.

Gibanje Black Lives Matter je pripomoglo k transformaciji javnega dialoga iz zavedanja v spreminjanje politik na področju sistemskega rasizma v zdravstvu, izobraževanju, zaposlovanju, medijih in politiki, piše LA Times.

"Življenja temnopoltih štejejo je po sedmih letih res del DNK in mišičnega spomina te države," je dodala Garzova.

Ustanoviteljice so optimistične, predvsem po izvolitvi Joeja Bidna za novega ameriškega predsednika.

Ta je, tudi pod vtisom protestnega gibanja, za svojo podpredsednico izbral temnopolto Kamalo Harris. Harrisova je v govoru ob zmagi na volitvah zatrdila, da se bo še naprej borila za pravice temnopoltih in proti sistemskemu rasizmu.

Glede na podatke raziskovalnega portala Mapping Police Violence je letos v ZDA policija ubila več kot tisoč ljudi, od tega jih je bilo 28 odstotkov temnopoltih, ki v ZDA predstavljajo le 13 odstotkov prebivalstva. Lani je delež temnopoltih, ki jih je ubila policija, znašal 24 odstotkov. Raziskovalci sicer ne morejo z gotovostjo reči, ali je za veliko število ubitih temnopoltih kriva rasna diskriminacija.

Glede na podatke raziskovalnega portala pa je trikrat bolj verjetno, da bo policija ubila temnopolto osebo kot belca. Na portalu še opozarjajo, da glede na podatke med letoma 2013 in 2020 policisti v 98 odstotkih primerov niso bili obtoženi za kakršen koli zločin.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.