IK, PP 

 |  Politika

SDS in NSi bi tistim, ki so prejeli kazni, odvzeli finančno nadomestilo 

Avtoritarna roka Janševe vlade

Predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin

Predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin
© Borut Krajnc

Poslanski skupini SDS in NSi sta danes v državnem zboru vložili amandma k sedmemu svežnju protikoronskega paketa (PKP7), v katerem predlagata poslancem sprejem novega 89.a člena. V slednjem je zapisano, da "subjekt, ki je uveljavil pomoč v obliki nadomestila za začasno delo, delnega povračila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, ali temeljnega mesečnega dohodka, ni upravičen do pomoči, če mu je bila izrečena globa zaradi kršitve odloka, izdanega na podlagi odstavka 39. člena ZNB". To pomeni, da bi denimo protestniki in protestnice, ki so (kljub upoštevanju priporočil NIJZ) javno miroljubno izražali nestrinjanje z delovanjem Janševe vlade, lahko ostali brez nadomestila (če so upravičeni do prejemkov), enako pa naj bi veljalo tudi za družbe po zakonu o gospodarskih družbah, ki jim je bila izrečena tovrstna globa.

Omenjeni člen je že v nedeljo napovedal predsednik vlade Janez Janša, ko se je na tiskovni konferenci v Mariboru odzval na dejstvo, da je smučišče Krvavec pred prazniki kljub prepovedi delovalo in so ga morali zdravstveni inšpektorji fizično zapečatiti. Kot je dejal v nedeljo, je bila "ta provokacija s Krvavcem popolnoma nepotrebna, tisti, ki ne spoštujejo ukrepov, pa si tudi ne zaslužijo subvencij za nadomestilo izpada prihodkov". 

"Tisti, ki ne spoštujejo ukrepov, si tudi ne zaslužijo subvencij za nadomestilo izpada prihodkov."

Janez Janša,
predsednik vlade RS

Tovrstno pogojevanje in povezovanje je pravno sicer nedopustno, tudi ustavno je sporno. Kot je že v nedeljo na Twitterju opozorila pravnica Nataša Pirc Musar, je nadomestilo pravica, nespoštovanje ukrepov se pa kaznuje s prekrški, če tako določa zakon, tovrstno povezovanje pa je pravno nedopustno. Ob tem je potrebno poudariti, da gre za ukrep, ki ga nikakor ni mogoče uvesti za nazaj. Vendar pa se na tej točki pojavi ustavna nevzdržnost tega ukrepa. Podelitve ali odvzema določene pravice namreč ni mogoče postaviti kot kazen ali nagrado za spoštovanje kakega drugega zakona ali celo vladnega ukrepa. Edine možne sankcije za kršitev kakega izmed vladnih ukrepov lahko določa zakon v obliki glob za primer storitve prekrška. Odvzem določene pravice iz kakega drugega naslova kot kazen za določeno kršitev pomeni, da bi lahko vlada (oziroma njena večina v državnem zboru) po prosti presoji odvzemala posamezne pravice ljudem, ki so storili tak ali drugačen prekršek.

člen

Predlog 89.a člena PKP7
© Mladina

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.