Britansko sodišče: »Assange ostaja v priporu, ker bi lahko zbežal«

Usoda ustanovitelja Wikileaksa

Britanska sodnica Vanessa Baraitser je včeraj odločila, da ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange ostaja v priporu. Ocenila je, da bi lahko zbežal, če bi mu odobrili varščino. Medtem so ZDA potrdile, da so vložile pritožbo na odločitev glede zavrnitve izročitve Assangea.

Odločitev sodnice pomeni, da bo Assange ostal v zaporu Belmarsh na jugovzhodu Londona, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ista sodnica je pred dvema dnevoma odločila, da ustanovitelja Wikileaksa ne bodo izročili ZDA, kjer mu želijo soditi zaradi objave zaupnih dokumentov. Kot je pojasnila, so se tako odločili zaradi pogojev, ki bi ga čakali v ZDA, med drugim je obstajala tudi grožnja samomora. Včeraj pa je ocenila, da lahko Assange v Belmarshu dobi primerno zdravstveno oskrbo. Obstaja pa tudi nevarnost, da bi Assange tako kot v preteklosti skušal zbežati, če bi mu odobrili varščino.

"Kar se tiče pravičnosti, morajo imeti ZDA možnost pritožbe na odločitev. Če gospod Assange med tem procesom zbeži, potem bodo izgubili to možnost," je pojasnila sodnica.

"Kar se tiče pravičnosti, morajo imeti ZDA možnost pritožbe na odločitev. Če gospod Assange med tem procesom zbeži, potem bodo izgubili to možnost."

Vanessa Baraitser,
sodnica

Proti odločitvi glede varščine je še možna pritožba. Odgovorni urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson, ki je nad odločitvijo ogorčen, je že napovedal, da se bodo Assangeovi odvetniki verjetno pritožili.

Tudi Assangeova partnerka in mama njunih otrok Stella Moris je označila odločitev za razočaranje. "Pozivam pravosodno ministrstvo, naj opusti vse obtožbe, predsednika ZDA pa, da pomilosti Juliana," je dodala.

Odvetnica Clair Dobbin, ki predstavlja ZDA, je medtem med zaslišanjem glede varščine potrdila, da so se že pritožili na odločitev glede zavrnitve izročitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pred sodiščem se je včeraj zbralo več deset podpornikov ustanovitelja Wikileaksa, ki so pozivali k njegovi izpustitvi.

Do zavrnitve varščine je bila kritična tudi mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International. "Odločitev, da se Julianu Assangeu zavrne prošnjo za varščino, prikazuje, da je trajajoč pripor arbitraren," je sporočil direktor evropskega Amnesty International (AI) Nils Muižnieks.

"Odločitev, da se Julianu Assangeu zavrne prošnjo za varščino, prikazuje, da je trajajoč pripor arbitraren."

Nils Muižnieks,
Amnesty International

Po njegovem je jasno, da Assangea niti ne bi smeli pripreti. "Obtožbe proti njemu so politično motivirane in britanska vlada ne bi smela prostovoljno pomagati ZDA pri njihovem vztrajnem preganjanju Assangea," je dodal.

Ameriško pravosodje 49-letnemu Assangeu očita objavo zaupnih dokumentov o vojaških operacijah ZDA v Iraku in Afganistanu, ki jih je pridobil od žvižgačice Chelsea Manning, ki je bila prej ameriški vojak Bradley Manning. Če bi bil v ZDA spoznan za krivega po vseh 18 točkah obtožnice, mu grozi do 175 let zapora.

Assange se je leta 2012 pred izročitvijo ZDA zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu. Takrat je bil zanj veljaven tudi evropski priporni nalog zaradi domnevnega posilstva na Švedskem. Kasneje so na Švedskem postopek proti njemu opustili.

Britanska policija ga je aretirala aprila 2019, ker naj bi s pobegom na veleposlaništvo kršil pogojni izpust. Pred tem so mu na ekvadorskem veleposlaništvu po zamenjavi na položaju ekvadorskega predsednika odrekli gostoljubje.

rsqCplD4zII

EFtRfq8lP-E