DK, STA

10. 1. 2021  |  Družba

Nove tehnologije skrajšale postopke razvoja cepiva proti covidu-19 

"Ker svet nujno potrebuje cepivo, so bile za cepivo, ki naj bi ga v nekaj mesecih proizvedli v milijardnih odmerkih, izbrane povsem nove tehnologije," je dejal dr. Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na medicinski fakulteti 

Alojz Ihan

Alojz Ihan
© Borut Peterlin

Prvi cepivi proti covidu-19, ki sta bili potrjeni za uporabo v EU, temeljita na novi tehnologiji - gre za mRNK cepiva. Ta tehnologija je omogočila tudi bistveno hitrejši razvoj cepiv. Če bi želeli pripraviti "klasično" cepivo proti covidu-19, ki bi temeljilo na do sedaj uporabljenih tehnologijah, bi za to potrebovali več let.

Znanstveniki cepiva že skoraj 150 let pripravljajo na podoben način. Najprej mikrobe, ki povzročajo bolezen, razmnožijo v laboratoriju, nato z dodatkom kemičnih snovi onesposobijo povzročitelje bolezni in jih spremenijo v neškodljive, na koncu pa pripravek neškodljivih povzročiteljev bolezni "cepijo" v človeka, da ga zaščitijo pred boleznijo, ki bi jo sicer povzročil "cepljeni" mikrob, pojasnjuje predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19.

S cepivom, torej neškodljivimi delčki mikroorganizmov, si v telesu preventivno razmnožimo spominske obrambne celice - limfocite, ki bi jih sicer naš imunski sistem razmnožil šele ob prebolevanju bolezni. S cepljenjem si tako "prihranimo" prvo prebolevanje okužbe in pridobimo imunsko zaščito, kot bi jo nam sicer pustila bolezen - brez težav, tveganj in posledic, ki jih bolezen prinaša.

Če bi želeli pripraviti klasično cepivo proti covidu-19, bi morali optimizirati tehnologijo industrijskega gojenja novega koronavirusa na celičnih kulturah v velikanskih količinah, ki bi zadoščale za milijarde cepilnih odmerkov. Hkrati bi bilo treba optimizirati način kemijske inaktivacije virusov tako, da bi virusi zanesljivo izgubili infektivnost, ohranili pa ustrezno imunogenost, torej sposobnost, da izzovejo imunski odziv.

S cepivom, torej neškodljivimi delčki mikroorganizmov, si v telesu preventivno razmnožimo spominske obrambne celice - limfocite, ki bi jih sicer naš imunski sistem razmnožil šele ob prebolevanju bolezni. S cepljenjem si tako "prihranimo" prvo prebolevanje okužbe in pridobimo imunsko zaščito, kot bi jo nam sicer pustila bolezen - brez težav, tveganj in posledic, ki jih bolezen prinaša.

Sledila bi farmacevtska "formulacija" sestavin novega cepiva za optimalno in varno delovanje. Vse to pa bi zahtevalo več let.

"Ker svet nujno potrebuje cepivo, so bile za cepivo, ki naj bi ga v nekaj mesecih proizvedli v milijardnih odmerkih, izbrane povsem nove tehnologije. Klasični načini gojenja virusov in čiščenja njihovih sestavnih delov za pripravo cepiv so namreč prezamudni, da bi bilo z njimi mogoče v nekaj mesecih pripraviti milijarde cepilnih odmerkov," še navaja Ihan.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.