Visoka cena za poceni cepivo

Države članice Evropske unije se ravsajo za skromne pošiljke cepiva

Evropska unija je pri nabavi cepiva želela dokazati svojo enotnost, namesto tega pa se vnemajo prepiri zaradi cen in proizvajalcev. Zdaj so zaradi tega vse na slabšem.

Če bi sklepali po objavah predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen na Twitterju, bi mislili, da v Evropski uniji boj proti koronavirusu poteka kot po maslu. Delila je namreč posnetek berlinskega študenta, ki v prostem času prek interneta inštruira učence, in prostovoljca, ki v Grčiji pomaga deliti pakete hrane. »Skupaj bomo premagali to pandemijo,« je zapisala von der Leynova.

A ravno pri trenutno najpomembnejši koronski temi, dobavi cepiva, ni mogoče govoriti o evropski enotnosti in solidarnosti. Skupna strategija Evropske unije, ki so jo potrdili junija lani, se je vsaj deloma izkazala za strel v prazno, saj je ravno s proizvajalci najobetavnejših cepiv sklenila razmeroma skromne pogodbe o dobavi. In zato se zdaj med državami članicami razvnemajo spori o porazdelitvi teh majhnih količin cepiva.

»Evropa si je doslej zagotovila dve milijardi odmerkov – več kot dovolj za vse,« je na Twitterju zapisala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Vendar zagotoviti še ne pomeni dobiti. Komisija se je v imenu celotne unije s proizvajalci dogovorila zgolj za garancije o dobavi. Točno kdaj in koliko odmerkov cepiva bo dobavljenih, pa lahko samo ugibamo – že zato, ker je evropska agencija za zdravila EMA doslej odobrila le cepivo dveh dobaviteljev od skupno šestih, s katerimi se je pogajala EU, to sta Biontech/Pfizer in Moderna. Obe podjetji trenutno lahko pošljeta le manjše količine – kar je po mnenju komisije dejansko ozko grlo.

Kljub splošnemu pomanjkanja cepiva jo bo Nemčija razmeroma dobro odnesla. Naročeni odmerki naj bi se med države članice načeloma delili glede na število prebivalstva in Nemčiji bi tako pripadlo 18,6 odstotka vseh odmerkov. V primeru Moderne, pri kateri je naročenih 160 milijonov odmerkov, bi Nemčija tako dobila trideset milijonov, vendar jih bo v resnici 50,5 milijona – ker več drugih držav članic iz tega naročila ne bo dobilo nič ali zelo malo.

CENIK cepiva na dozo:

Moderna 18 dolarjev (cca 14,70 evra)
Biontech / Pfizer 12 evrov
Curevac 10 evrov
Sanofi 7,56 evra
Johnson & Johnson 8,50 dolarja (cca 7 evrov)
AstraZeneca 1,78 evra

Enako velja tudi za dodatno naročilo sto milijonov odmerkov Biontecha, od katerih naj bi jih pol dobili v prvi polovici leta. Nemčiji bi glede na prebivalstvo pripadlo 18,6 milijona, pa jih bo prejela več kot petindvajset milijonov, kot je mogoče razbrati iz zaupnih dokumentov. Tudi Francozi jih bodo dobili nekaj več.

Poljska, Belgija, Češka, Estonija, Bolgarija, Slovenija in Slovaška naj bi pri tem naročilu ostale praznih rok.

Razlogi so različni. Nekatere države so upale, da bodo izpad lahko kmalu pokrile z drugimi cepivi, druge so menda pozabile pravočasno dvigniti roko za dodatek. Govori se tudi o pritisku večjih članic, kar pa je nemška stran odločno zanikala.

Nemčija bo torej dobila več kot pol milijona odmerkov samo iz prvotnega belgijskega kontingenta. V nekaterih državah so se zato v preteklih dnevih začeli razburjati in zahtevajo preklic sprememb pri delitvi. Zlasti Nemčija in Nizozemska menda nista pripravljeni na vnovično razdeljevanje. Kdor se je odpovedal cepivu, ga naknadno ne more spet zahtevati, trdita, in nova razprava bi samo pomenila nadaljnje zamude pri naročanju in dobavi.

Države, ki bodo zdaj izpadle iz dobave, bodo več pač dobile naslednjič – to pomeni s polletno zamudo. V odboru EU za nabavo cepiva je zato prišlo do razgretih prepirov med državami članicami, poročajo udeleženci, in na koncu so kljub vsemu prišli do delne rešitve.

Poljski bodo tako najbrž vrnili 650.000 odmerkov, ki so jih že porazdelili med druge. Nemčija je Belgijcem ponudila, da jim vrne 150.000 odmerkov. Komisija si prizadeva, da bi k velikodušnosti prepričala še druge države članice.

Poljska, Belgija, Češka, Estonija, Bolgarija, Slovenija in Slovaška naj bi pri tem naročilu ostale praznih rok.

Evropske razprtije so za nemško vlado kočljive, saj je temeljno načelo evropske solidarnosti večkrat razglasila za nedotakljivo vrednoto in skupni nakup ter pošteno porazdelitev cepiva vsem, tudi malim državam članicam, razglasila za pomemben politični cilj.

A v resnici se znotraj unije krepi občutek, da Nemci ravnajo vse bolj sebično, in ta občutek je še izrazitejši, odkar se je izvedelo, da si je Nemčija med solo akcijo zagotovila dodatnih trideset milijonov odmerkov pri Biontechu in nadaljnjih dvajset milijonov pri Curevacu – čeprav bodo te dobavljene šele po izpolnitvi naročila EU.

Pa se je tako spodbudno začelo. Ko so Nemčija, Francija, Italija in Nizozemska spomladi sklenile cepilno zavezništvo, je malo zatem dobavljanje prešlo na evropsko komisijo.

Članice EU so se takrat prepirale o novem finančnem okvirju EU, pri čemer ima vsaka pravico do veta. Tekma za cepivo, v kateri bi majhne države ostale odrinjene ob stran, bi bila v takšnih razmerah izjemno tvegana, zato je Nemčija to spremembo podprla.

Za naročanje cepiva so pooblastili Sandro Gallina, ki je v imenu evropske komisije vodila pogajanja za sporazum o svobodni trgovini z južnoameriškimi državami v navezi Mercosur. Vendar se nabava cepiva od pogajanj o svobodni trgovini razlikuje v pomembni točki: države članice niso komisiji preprosto podelile pooblastila za nabavo in ji pri tem pustile proste roke, temveč so pri vsakem koraku naročila soodločale, kar je hitro pripeljalo do kaosa.

Nekaterim članicam se je cena določenih cepiv zdela previsoka, je povedal neki uradnik, ki ima stike s člani odbora za nabavo cepiva. Šlo je ravno za cepivi, ki sta prvi dobili dovoljenje, to sta preparata družb Biontech/Pfizer in Moderna, ki sta od sedem- do osemkrat dražji od najcenejšega izdelka AstraZeneca.

Kar nekaj državam se je še večja težava zdela nova tehnika z informacijsko RNK, na kateri temeljita cepivi prvih dveh družb. Poleti zato skoraj nobena članica ni pokazala zanimanja za tovrstno cepivo, je povedal nekdo, ki razmere pozna iz prve roke. Še oktobra naj bi strokovni svetovalci izrazili pomisleke glede tehnologije in več držav članic je raje stavilo na preverjeno tehniko in izdelke znanih koncernov.

Nekaterim članicam se je cena določenih cepiv zdela previsoka, je povedal neki uradnik, ki ima stike s člani odbora za nabavo cepiva. Šlo je ravno za cepivi, ki sta prvi dobili dovoljenje, to sta preparata družb Biontech/Pfizer in Moderna, ki sta od sedem- do osemkrat dražji od najcenejšega izdelka AstraZeneca.

Nazadnje so samo zaradi nemškega pritiska sploh naročili omembe vredno količino Biontechovega cepiva. V krogu držav, ki so končno privolile v to, je bilo slišati, da niso želele užaliti Nemčije, pa še to so popustile samo zato, ker je Nemčija jamčila za dobavo sto milijonov odmerkov za EU.

Očitno je veliko vlogo igral nacionalni ključ. Ker je EU v francoskem koncernu Sanofiju naročila le tristo milijonov odmerkov, ne bi smeli večje količine naročiti niti v nemškem podjetju Biontech. Sume, da se je to zgodilo zaradi francoskega pritiska, je pristojni državni sekretar za evropske zadeve, Clément Beaune, gladko zavrnil: »Za te obtožbe ni nobene podlage in so preprosto napačne.« Niti Francija niti katera od drugih članic naj bi se pri naročanju ne zatekala v protekcionizem. A v berlinskih vladnih krogih vztrajajo, da so Francozi stavili na Sanofija in zato nekaj časa zavirali naročanje pri Biontechu.

Najvišja ovira za hitro naročilo cepiva je bilo vprašanje zagotavljanja dobave. Kot kaže, je zlasti ameriški koncern Pfizer odločno pritiskal, da mu ne bi bilo treba sprejeti tako rekoč nobene odgovornosti. V to se komisija in predvsem vrsta manjših, finančno šibkejših članic ni želela spuščati in na koncu so sklenili kompromis, o katerem evropska komisija molči. Pogodbe morajo zaradi zaupnosti ostati tajne.

Celo evropski parlament, katerega naloga je nadzor nad komisijo, nima niti vpogleda v jamstva o dobavi niti v postopke posebnega odbora za nabavo cepiva. Poslanci so zato precej nejevoljni. Nicola Beer, podpredsednica evropskega parlamenta, in njen strankarski kolega iz svobodnih demokratov Alexander Lambsdorff zahtevata, da bi v skrajnem primeru pogoje dogovora morala raziskati preiskovalna komisija.

Tudi agencija za zdravila EMA ni vedno pustila dobrega vtisa. Najprej so se vrstile kritike zaradi počasnega postopka za odobritev, ki so se pomirile šele, ko je prej, kot je napovedala, prižgala zeleno luč za cepivi Biontecha in Moderne.

Nato je javnost razburilo navodilo agencije, da se sme 2,25-mililitrsko ampulo pripravljenega Biontechovega cepiva razdeliti le na pet odmerkov – pa so ameriški farmacevti že sredi decembra ugotovili, da je z malo spretnosti in ustrezno opremo iz nje mogoče iztisniti šest ali celo sedem cepivnih odmerkov, ne da bi trpela učinkovitost. Če preračunamo samo za Nemčijo, bi takšna ekonomična poraba cepiva do konca marca zadostovala za poldrugi milijon dodatnih cepljenj.

EMA je že pred odobritvijo Biontechovega cepiva 21. decembra lani vedela za to možnost, kar je tudi potrdila. Biontech sam je opozoril na to – in se tudi zavzel za dopolnitev navodil, da steklenička zadostuje za šest odmerkov. Vendar je agencija za zdravila to možnost zavrnila kot nesprejemljivo. Biontech bi moral najprej predložiti podatke, ki dokazujejo, da to velja v vseh okoliščinah.

Da je mogoče biti bolj pragmatičen, dokazujejo švicarske pristojne oblasti – pojasnile so, da ampula pri natančnem doziranju zadostuje za šest popolnih odmerkov; če zdravniku to ne uspe, mora po petih odmerkih preostanek v ampuli zavreči.

© 2021 Der Spiegel