IK, STA

11. 1. 2021  |  Politika

Ko ministrstvo za obrambo prehiteva po desni 

Poskus vpliva na interpretacijo odločitve ustavnega sodišča?

Matej Tonin, minister za obrambo RS

Matej Tonin, minister za obrambo RS
© arhiv Mladine

Nekateri mediji so danes dopoldan poročali, da naj bi ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski. Levica in SD, ki sta po sprejetju zakona v DZ vložili tudi več kot 28.000 referendumskih podpisov, omenjene odločitve ustavnega sodišča takrat še nista prejeli. Ministrstvo za obrambo (Mors) pa si je vseeno dovolilo, da v javnost pošlje svojo precej grobo in preuranjeno politično interpretacijo te odločitve. In to še preden je ustavno sodišče (nekaj pred 16. uro danes) svojo odločitev tudi uradno poslalo medijem (več o tem na koncu članka). 

Bodo za varnosz Slovenijo res nastale nepopravljive posledice?

Na ministrstvu so v sporočilu za javnost zapisali, da bi si ustavno sodišče s takšno odločitvijo naložilo veliko odgovornost, saj Slovenijo z novim, pa čeprav začasnim odlaganjem investicij v obrambo in varnost države postavlja v nezavidljiv položaj. "Nastale bodo namreč nepopravljive posledice za varnost in mednarodno kredibilnost Slovenije," so prepričani na Morsu.

Zadržanje izvajanja omenjenega zakona bi sicer imelo že v tem mesecu povsem konkretno posledico, saj bi bili prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi, so navedli. "Odlaganje izvajanja procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti," so dodali. 

"Odlaganje izvajanja procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti."

Ministrstvo za obrambo RS

Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče dokončno odločilo brez odlašanja v čim krajšem možnem roku. V nasprotnem primeru bi tako rekoč dodatno leto izgubile vse ključne obrambne investicije, s tem pa bi se še poglobilo sedanje protiustavno stanje, so še prepričani na Morsu.

Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026 po njihovih besedah vsebuje nujne ukrepe, s katerimi sta vlada in DZ želela čim prej prekiniti že obstoječe večletno protiustavno stanje, v katerem SV po domačih in mednarodnih strokovnih ocenah in v nasprotju z ustavo ni sposobna zagotavljati obrambe Slovenije na njenem teritoriju, prav tako pa v nasprotju z ustavo ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti v okviru zagotavljanja kolektivne varnosti, so še zapisali. 

Na ministrstvu sicer pravijo, da bodo odločitev spoštovali

Sama morebitna odločitev ustavnega sodišča o zadržanju izvršitve zakona pa je po oceni ministrstva procesne narave in na noben način ne prejudicira končne vsebinske odločitve. Na ministrstvu bodo sicer spoštovali tako procesno kot tudi končno meritorno odločitev ustavnega sodišča, pravijo. 

DZ je zakon, ki do leta 2026 predvideva skupaj za 780 milijonov evrov vojaških naložb, sprejel v drugi polovici novembra. Večji del sredstev bo šel za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine z nakupi oklepnih vozil.

Levica in SD sta po sprejetju zakona v DZ vložili tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa.

Koordinator Levice Mesec pa je pozneje vložil še zahtevo za presojo ustavnosti samega zakona. Obenem je ustavnemu sodišču predlagal, naj do dokončne odločitve zadrži izvrševanje zakona.

Mesec: "To je resen opomin nedemokratom v vladi z Janšo na čelu"

Mesec je sicer pozdravil (takrat še) neuradne informacije, da je ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona o investicijah v Slovenski vojski (SV). Uradno s tem še ni seznanjen, a po oceni Levice bi to pritrdilo njihovim opozorilom, da je bila prepoved referenduma o tem zakonu "eno najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije".

Mesec je v današnji izjavi novinarjem v DZ spomnil, da v tem primeru do končne odločitve ustavnega sodišča v tej zadevi minister za obrambo Matej Tonin "ne bo mogel kupovati orožja za 780 milijonov evrov, ki bi ga rad s tem zakonom, niti sklepati pogodb".

To v Levici pozdravljajo, obenem pa ugotavljajo, da to pritrjuje njihovim opozorilom, da "je bila prepoved referenduma o 780-milijonski nabavi orožja eno od najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije". "Ne more katera koli vlada preprosto odločiti, da ljudstvu vzame ustavno zagotovljeno pravico do referenduma zato, ker v gibanjih javnega mnenja opaža, da 75 odstotkov javnosti nekemu zakonu nasprotuje," je dejal Mesec.

"Ne more katera koli vlada preprosto odločiti, da ljudstvu vzame ustavno zagotovljeno pravico do referenduma zato, ker v gibanjih javnega mnenja opaža, da 75 odstotkov javnosti nekemu zakonu nasprotuje."

Luka Mesec,
Levica

Domnevno odločitev ustavnega sodišča po njegovih besedah berejo predvsem kot resen opomin "nedemokratom v vladi z Janezom Janšo na čelu, ki ga na žalost tu posnema tudi minister Tonin". V Levici upajo, da bo ustavno sodišče čim prej končalo postopke.

"Imamo pa zelo trden primer, ki smo ga zelo dobro podkrepili, da bi bilo treba ta zakon zaradi napak v postopkih bodisi razveljaviti bodisi dovoliti referendum o njem," je še poudaril Mesec. A odločbe ustavnega sodišča takrat še ni prebral in ne ve, ali se nanaša le na izvajanje zakona, ali tudi na sklep DZ o nedopustnosti referenduma glede zakona. 

Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo prednostno 

V času, ko so se danes pojavila različne neuradne interpretacije odločitve ustavnega sodišča, pa je nekaj pred 16. uro v javnost sporočilo tudi uradno poslalo ustavno sodišče. 

V obrazložitvi odločitve o zadržanju izvrševanja zakona je med drugim navedlo, da ocenjuje, da bi izvrševanje zakona, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve sodišča ne bi izvrševal.

Ob tem so opozorili, da so za letošnje in prihodnje leto sredstva za naložbe v Slovenski vojski v proračunu tako ali tako že zagotovljena in se bodo investicije, načrtovane za ti dve leti, lahko izvajale. Z začasnim zadržanjem torej zgolj začasno preneha pravna podlaga, ki bi ministrstvu za obrambo dopuščala sklepanje tistih pogodb, ki pomenijo prevzemanje obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih državnih proračunov.

Ustavno sodišče je sprejelo sklep s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Dunja Jadek Pensa ter sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Sodnik Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.