Oštro.si

 |  Politika

Slovenija ni vodilna v izobraževanju na daljavo

»Ne poznam nobene primerjalne raziskave, ki bi trenutno sistemsko merila to, o čemer govori ministrica. Teh podatkov enostavno ni,« poudarja raziskovalka Eva Klemenčič Mirazchiyski s pedagoškega inštituta

Simona Kustec

Simona Kustec
© MIZS

»Smo ena od vodilnih držav v Evropi, ki je zmožna ponuditi izobraževanje na daljavo v tem trenutku,« je 4. januarja v oddaji Studio City zatrdila Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Dejala je, da so vsi, tako učitelji kot učenci, za izobraževanje na daljavo usposobljeni z ustrezno komunikacijsko tehnologijo in znanjem.

Na ministrstvu, ki ga vodi Simona Kustec, za Razkrinkavanje.si niso konkretno pojasnili, na podlagi česa je ministrica trdila, da je Slovenija v izobraževanju na daljavo vodilna v Evropi. Odgovorili so, da je »angažma, ki sta ga vlada in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vložila v izvajanje izobraževanja na daljavo, jamstvo za to, da je podpora šolam, učencem, dijakom in staršem primerljiva z drugimi državami EU«.

»Ne poznam nobene primerjalne raziskave, ki bi trenutno sistemsko merila to, o čemer govori ministrica. Teh podatkov enostavno ni,« pa je za Razkrinkavanje.si poudarila raziskovalka Eva Klemenčič Mirazchiyski s pedagoškega inštituta. Napovedala je, da bo Slovenija po vnovičnem odprtju šol pod okriljem inštituta sodelovala v mednarodni raziskavi o motnjah pri izobraževanju med pandemijo covida-19, ki jo v sodelovanju z evropsko komisijo in Unescom vodi mednarodna zveza za evalvacijo dosežkov v izobraževanju IEA, rezultati pa bodo znani poleti.

»Katerikoli podatek iz preteklih raziskav pogledam, tako v šolskem kot domačem okolju, si ne predstavljam, da bi Slovenija sploh lahko bila dobro pripravljena na šolanje na daljavo za več kot teden dni.«

»Katerikoli podatek iz preteklih raziskav pogledam, tako v šolskem kot domačem okolju, si ne predstavljam, da bi Slovenija sploh lahko bila dobro pripravljena na šolanje na daljavo za več kot teden dni,« je dejala raziskovalka.

Pojasnila je, da je bila zadnja najbolj zanesljiva mednarodno primerljiva raziskava, ki je merila prav računalniško in informacijsko pismenost učencev in v kateri je sodelovala Slovenija, raziskava ICILS 2013, ki jo je izvedla mednarodna zveza za evalvacijo dosežkov v izobraževanju IEA. V tej so se slovenski osmošolci med 14 državami uvrstili na sedmo mesto, nad mednarodno povprečje. Med članicami EU je najboljši rezultat dosegla Češka, Slovenija pa se je uvrstila na šesto mesto.

Kakšni so izsledki drugih evropskih raziskav in študij ter kako pripravljenost na digitalno izobraževanje ocenjuje dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc, preberite na neprofitnem spletnem mediju Oštro.si.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.