Kriza je bila razlog za razpad Jugoslavije

V posebni številki Mladine z naslovom Krize je v intervjuju »Kriza je bila razlog za razpad Jugoslavije« dr. Jože Mencinger navedel: »… Sicer pa vlade praviloma niso razumele delovanja gospodarskega sistema, potrošnjo so zavirale, ko bi jo morale krepiti, in jo spodbujale, ko bi jo morale zavirati. Tu je bila najbrž najslabša Pahorjeva vlada.« Socialdemokratska koalicijska vlada (november 2008 - februar 2012) je prevzela vodenje slovenske ekonomske politike v obdobju recesije, povezane z zadnjo svetovno finančno krizo. Leta 2009 so zaradi te recesije slovenski javnofinančni prihodki upadli za 770 milijonov evrov (4,6%), ukrepi ekonomske politike pa so javnofinančne izdatke povečali za 809 milijonov evrov (4,7%). Primanjkljaj države se je povečal za 1,6 milijarde evrov (199%) in dosegel 5,8% BDP. V letih 2010 in 2011 sta se gospodarska rast in z njo povečevanje javnofinančnih prihodkov povrnila. Okrevanje je bilo počasno in je potrebovalo dodatne fiskalne spodbude.

V letu 2010 so se slovenski javnofinančni izdatki povečali za 350 milijonov evrov (2%), v letu 2011 pa za 601 milijon evrov (3,4%). V tem letu je javnofinančni primanjkljaj dosegel 6.6% našega BDP. Podatki so zbrani iz: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SISTAT, BDP in nacionalni računi, Primanjkljaj in dolg države, računi države, Tabeli: (1) Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) in konsolidirani bruto dolg sektorja država, mio EUR, % BDP, Slovenija, letno ter (2) Primanjkljaj in dolg države, mio EUR, % BDP, Slovenija, letno.

Naj strnem. Slovenija je med svetovno finančno krizo v obdobju 2008 do 2011 v skladu s priporočili ekonomske stroke vodila ekspanzivno fiskalno politiko.