Delež precepljenosti za dosego kolektivne imunosti odvisen od kužnosti virusa

Evropska komisija, kot tudi Slovenija, sta si zadali za cilj vsaj 70-odstotno precepljenost prebivalstva proti covidu-19 do začetka poletja

Evropska komisija in tudi Slovenija, sta si zadali za cilj vsaj 70-odstotno precepljenost prebivalstva proti covidu-19 do začetka poletja. Ta številka ni izrečena kar na pamet, kot opozarja epidemiolog Mario Fafangel, ampak temelji na izračunu, katerega glavna spremenljivka je bazično reprodukcijsko število virusa, torej njegova kužnost.

Osnovna formula za izračun, kolikšen delež populacije mora biti cepljen, da se doseže kolektivna imunost prebivalstva in se onemogoči širjenje okužbe, je 1-1/R0. R0 označuje bazično reprodukcijsko število virusa, ta pa pove, na koliko ljudi ena okužena oseba prenese okužbo v populaciji, ki je popolnoma neimuna na virus. To je kazalnik, koliko se bolezen širi in koliko je kužna, je na nedavni okrogli mizi STA pojasnil predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel.

Pri najbolj kužnih boleznih, kot so ošpice in oslovski kašelj, znaša bazično reprodukcijsko število med 12 in 18, kar pomeni, da ena okužena oseba v povprečju prenese okužbo na od 12 do 18 oseb v nezaščiteni populaciji. Pri novem koronavirusu je to bazično število med 2,5 in pet, kar pomeni, da bi potrebovali vsaj od 60 do 80 odstotkov precepljene populacije, pravi Fafangel.

"Cilje je treba postaviti zelo ambiciozno, saj imamo nove seve novega koronavirusa, kot so angleški, škotski in južnoafriški, katerih posebnost je v tem, da so bolj kužni," je opozoril Fafangel. Njihovo reprodukcijsko število je za 0,4 višje, kar pomeni, da če bi ta sev prevladoval v populaciji, bi potrebovali še višjo stopnjo zaščite s cepljenjem.

Pri najbolj kužnih boleznih, kot so ošpice in oslovski kašelj, znaša bazično reprodukcijsko število med 12 in 18, kar pomeni, da ena okužena oseba v povprečju prenese okužbo na od 12 do 18 oseb v nezaščiteni populaciji. Pri novem koronavirusu je to bazično število med 2,5 in pet, kar pomeni, da bi potrebovali vsaj od 60 do 80 odstotkov precepljene populacije, pravi Fafangel.

Kroženje virusa med prebivalstvom je zato treba čim prej zaustaviti, saj prav velik obseg kroženja ugodno vpliva na mutacije virusa, ki so lahko človeku še bolj škodljive.

Ob tem je poudaril, da je kolektivna imunost prebivalstva tesno povezana s cepljenjem, ker gre za pandemijo in za bolezen, ki ima lahko zelo hud potek, in ker protitelesa pri prebolevniku niso trajna.

"O kolektivni imunosti govorimo takrat, ko imamo varno pot za imunost in ne tvegamo vsega, kar je povezano z boleznijo. To je cepljenje. Da bi dosegli imunost s tem, da virus kar mimo šiba, ni možnosti," je še dejal Fafangel na nedavni okrogli mizi.