DK, STA

 |  Družba

»Denar je, volja je, potreba je, imamo problem, ki ga moramo rešiti«

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da imamo v pokoronskem obdobju unikatno priložnost, da rešimo svet

Lučka Kajfež Bogataj

Lučka Kajfež Bogataj
© Borut Peterlin

Vrnitev ZDA k pariškemu sporazumu prinaša upanje, da se bo sporazum dejansko začel uresničevati, ocenjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V obdobju po pandemiji covida-19 ima svet po njenih besedah unikatno priložnost v boju proti podnebnim spremembam.

"Na to smo trdno računali, ni bilo veliko presenečenje," je o odločitvi novega ameriškega predsednika Joeja Bidna, da ZDA nemudoma vrne k pariškemu sporazumu, v izjavi za STA dejala Kajfež Bogataj. "V času, v kakršnem smo, je bilo logično, da ZDA to morajo storiti; ne le zaradi njihovega svetovnega prispevka, ampak tudi zaradi same države," je dodala. Medtem ko je namreč svet zadnja štiri leta dosegal podnebni tehnološki napredek, so ZDA ostajale zunaj.

Vrnitev ZDA je hkrati edino upanje, da bi letos, ko bo spet srečanje držav pogodbenic, res končno dosegli uresničevanje pariškega sporazuma, je dodala Kajfež Bogataj. "Sedaj ga imamo le na papirju, z ZDA zraven pa se lahko začne dejansko uresničevati." 

ZDA v zadnjih štirih letih pod predsednikom Donaldom Trumpom v boju proti podnebnim spremembam niso le obstale na mestu, ampak so se celo obrnile v napačno smer. "Gradili so se naftovodi, obnavljati so se začeli premogovniki. Ta razkorak štirih let se bo poznal," je ocenila sogovornica.

Ogromno spremembo v globalnem boju proti podnebnim spremembam bi sicer lahko pomenilo na tisoče milijard evrov sredstev, ki se v času okrevanja po pandemiji covida-19 stekajo v svetovno gospodarstvo. 

Tudi preostali svet z EU in Kitajsko na čelu sicer šele mora narediti zeleni preboj, tako da ni rečeno, da ZDA preostalih držav ne morejo ujeti. "A za štiri leta so se znašli v napačnem filmu. To ne bo svetovni problem, se bodo pa morale ZDA toliko bolj potruditi," je menila klimatologinja.

Ogromno spremembo v globalnem boju proti podnebnim spremembam bi sicer lahko pomenilo na tisoče milijard evrov sredstev, ki se v času okrevanja po pandemiji covida-19 stekajo v svetovno gospodarstvo. "Prvič v vseh letih, odkar opozarjamo na podnebne spremembe in na potrebo po investicijah, je ta denar na voljo."

"Imamo unikatno priložnost. V pokoronskem obdobju se je vse poklopilo: denar je, volja je, potreba je, imamo problem, ki ga moramo rešiti. Nikoli nismo imeli vsega tako evidentno pred sabo," je sklenila sogovornica.

Novi predsednik ZDA Joe Biden je takoj po prisegi v sredo podpisal več izvršnih ukazov, med njimi vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu. ZDA so bile pod takratnim predsednikom Barackom Obamo leta 2015 med 194 podpisnicami sporazuma ob njegovem sprejemu v Parizu. Tri leta kasneje je Donald Trump sporočil, da ZDA dogovor zapuščajo, v veljavo je ta odločitev stopila novembra lani.

Kot so pojasnili v Združenih narodih, so ZDA v sredo pri generalnem sekretarju že uradno vložile papirje o ponovnem sprejemanju pariškega sporazuma. Po navedbah svetovne organizacije bo za ZDA pariški sporazum v veljavo za ZDA ponovno stopil 19. februarja letos.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.