»Zdaj smo bolj sprti, kot smo bili v komunizmu«

Spomenka Hribar ob svojem 80. rojstnem dnevu opozarja, da so razmere v Sloveniji vse slabše

Spomenka Hribar, ki je svoje življenje posvetila sociologiji in filozofiji ter imela eno vidnejših vlog v času osamosvajanja Slovenije, danes praznuje 80 let. Ob trenutni situaciji v Sloveniji in širše ni optimistična, ob letošnji obletnici države pa je tudi ocenila, da priložnosti za novi začetek medsebojnih odnosov nismo porabili.

V svoji visoki starosti še vedno spremlja dogajanje okrog sebe in še vedno piše, nad stanjem duha v Sloveniji pa je zaskrbljena. Za prihodnje leto bi si želela, da bi bilo veliko bolj svetlo in veselo, čeprav se boji, da ne bo. "Vsi kazalci so takšni, da stvari peljejo v še večjo zadrego, v kateri smo, v še slabše obnašanje države do državljanov," je za STA povedala ob svojem jubileju.

Ob 30-letnici Slovenije pa je ocenila, da "smo imeli priložnost začeti novi začetek medsebojnih odnosov, brez sovraštva, brez iskanja sovražnikov, a smo zdaj bolj sprti, kot smo bili v komunizmu, ki ga črtijo in kritizirajo, sicer tudi upravičeno".

Spomenka Hribar se je rodila leta 1941 v Beogradu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomirala iz filozofije in sociologije, pozneje pa je na Fakulteti za družbene vede (FDV) iz sociologije še doktorirala. Je avtorica več knjig z obeh področij.

Zaposlena je bila na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, pozneje na FDV. Leta 1990 je bila izvoljena v Skupščino RS. Kot vodilna članica Slovenske demokratične zveze in koalicije Demos je imela pomembno vlogo pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije. Bila je med pobudniki ustanovitve Nove revije in od leta 1988 do leta 1990 njena odgovorna urednica. Svoje videnje in vrednotenje dogajanja v družbi objavlja v revijah in dnevnih časopisih.

Leta 2008 je prejela državno odlikovanje zlati red za zasluge za prizadevanja in prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji Slovenije. Kot je pisalo v utemeljitvi, je Spomenka Hribar ena najvidnejših slovenskih intelektualk, ki kritično, vendar konstruktivno presoja razmere v slovenski družbi ter si jih s svojim delovanjem in pronicljivimi analizami prizadeva spremeniti na bolje.

Leta 2014 je dobila nagrado Državljan Evrope, ki jo Evropski parlament med drugim podeljuje posameznikom ali skupinam oziroma združenjem državljanov za delovanje na področjih, ki predstavljajo zavezanost vrednotam Listine EU o temeljnih pravicah ter spodbujanju vzajemnega razumevanja in tesnejšega povezovanja med državljani držav članic.