Večina meni, da so podnebne spremembe globalna kriza, čeprav smo sredi pandemije

Rezultati največje javnomnenjske raziskave o podnebnih spremembah doslej

Združeni narodi so sporočili, da so rezultati največje javnomnenjske raziskave o podnebnih spremembah doslej pokazali, da skoraj dve tretjini ljudi po svetu podnebne spremembe dojema kot globalno krizo. Ugotovili so tudi, da ima hitro ukrepanje proti podnebnim spremembam ima široko podporo med ljudmi.

V raziskavi Peoples' Climate Vote, ki sta jo izvedla Program ZN za razvoj (UNDP) in oxfordska univerza, je sodelovalo 1,2 milijona ljudi iz 50 držav, v katerih živi več kot polovica vsega svetovnega prebivalstva. Približno pol milijona sodelujočih je bilo mlajših od 18 let.

Ugotovili so, da 64 odstotkov vprašanih meni, da so podnebne spremembe globalna kriza, čeprav je svet sredi pandemije covida-19, piše v sporočilu za javnost UNDP.

Ljudje si pogosto želijo podnebne politike, ki bi bile obsežnejše od trenutnih. V osmih od desetih držav z največjimi izpusti energetskega sektorja je na primer večina ljudi podprla več rabe obnovljive energije. Ljudje v devetih od desetih držav z najbolj urbaniziranim prebivalstvom pa so večinsko podprli večjo uporabo električnih vozil ali koles.

"Rezultati raziskave jasno kažejo, da ima hitro ukrepanje na področju podnebnih sprememb široko podporo med ljudmi po svetu, med vsemi narodi, starostnimi skupinami, spoli in različno izobraženimi ljudmi. A še pomembnejše je, da raziskava kaže želje ljudi, kako naj se oblikovalci politik spopadejo s krizo. Od podnebju prijaznega kmetovanja do varovanja narave in investicij v zeleno obnovo po covidu-19."

Achim Steiner,
vodja UNDP

Okoljevarstvene politike so dobile široko podporo. Med njimi je najbolj priljubljena ohranjanje gozdov in zemlje, ki ga je podprlo 54 odstotkov vprašanih. Več sončne, vetrne in obnovljive energije je podprlo 53 odstotkov vprašanih. Podnebju prijazno kmetovanje je podprlo 52 odstotkov ljudi, več investicij v zelena podjetja in delovna mesta pa polovica, kažejo ugotovitve raziskave.

Ugotovili so tudi neposredno povezavo med stopnjo posameznikove izobrazbe in njegovo željo po podnebnem ukrepanju. V vseh državah od revnih do bogatih so tisti z univerzitetno izobrazbo v večji meri prepoznavali podnebne spremembe kot krizo.

To velja tudi za ljudi, mlajše od 18 let, v primerjavi s starejšimi. Med starostnimi skupinami sicer ni velikih razlik.

"Rezultati raziskave jasno kažejo, da ima hitro ukrepanje na področju podnebnih sprememb široko podporo med ljudmi po svetu, med vsemi narodi, starostnimi skupinami, spoli in različno izobraženimi ljudmi. A še pomembnejše je, da raziskava kaže želje ljudi, kako naj se oblikovalci politik spopadejo s krizo. Od podnebju prijaznega kmetovanja do varovanja narave in investicij v zeleno obnovo po covidu-19," je ob tem povedal vodja UNDP Achim Steiner.

Kaže načine, kako s podporo javnosti napredovati pri skupnem spopadanju s tem ogromnim izzivom, je še poudaril, so zapisali na spletni strani UNDP.