Vizjakov projekt na sodišču

Tožba zaradi odločitve vlade glede hidroelektrarne Mokrice

Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) je na Upravno sodišče RS vložilo tožbo, s katero spodbija odločitev vlade glede projekta hidroelektrarne Mokrice. Vlada je namreč decembra lani investitorjem dovolila prevlado javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave. DPRS sodišču predlaga tudi izdajo začasne odredbe, ki bo onemogočila kakršnekoli posege v naravo do končne razsodbe sodišča.

DPRS, ki ima status društva v javnem interesu ohranjanja narave, je stranski udeleženec v postopkih za izgradnjo HE Mokrice. Izgradnji zaradi »uničujočih vplivov na naravo, zaščitene habitate oz. vrste (npr. uničen bo ključni habitat ribjih vrst platnice, zvezdogleda itd.)« ostro nasprotuje.

DPRS včeraj vloženo tožbo utemeljuje s kršitvami pravil postopka, napačno uporabo predpisov in nepopolnimi ugotovitve dejanskega stanja, za katere so odgovorni državni organi, ki so v postopku odločali. Med drugim DPRS opozarja, da sta o hidroelektrarni Mokrice potekala oziroma potekata dva postopka hkrati: na Agenciji RS za okolje (Arso) je odprt postopek, v katerem skušajo investitorji za projekt pridobiti okoljevarstveno soglasje in torej dokazujejo, da je okoljsko sprejemljiv, hkrati pa je pred ministrstvo za okolje za isti projekt potekal postopek t. i. prevlade. »Predpostavka tega postopka, ki je bil uporabljen prvič v zgodovini Slovenije, je, da je investicijski poseg pripoznan kot okoljevarstveno nesprejemljiv (ima »bistven vpliv«) in je zato edina možnost za njegovo realizacijo postopek prevlade, tj. izredno tehtanje javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave. Vzporedno potekanje omenjenih dveh postopkov, torej postopka pred Arso in postopka prevlade pred ministrstvom, ni le nelogično in vsebinsko kontradiktorno, ampak je zlasti v očitnem nasprotju z evropskim pravom,« je izpostavljeno v tožbi.

»Predpostavka tega postopka, ki je bil uporabljen prvič v zgodovini Slovenije, je, da je investicijski poseg pripoznan kot okoljevarstveno nesprejemljiv (ima »bistven vpliv«) in je zato edina možnost za njegovo realizacijo postopek prevlade, tj. izredno tehtanje javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave. Vzporedno potekanje omenjenih dveh postopkov, torej postopka pred Arso in postopka prevlade pred ministrstvom, ni le nelogično in vsebinsko kontradiktorno, ampak je zlasti v očitnem nasprotju z evropskim pravom.«

(izsek iz tožbe)

V DPRS opozarjajo tudi, da je lahko izredna prevlada energetike dovoljenja le, če res ni drugih alternativ. »V konkretnem primeru pa država nikakor ni preučila ne utemeljila ali dokazala, da ne obstajajo alternativne možnosti, s katerimi bi iste cilje dosegla z manj škodljivimi posledicami za posebej dragocena varovana območja narave,« navajajo in izpostavljajo, da država za vsega 1 odstotek letne porabe elektrike v RS, ki naj bi bila proizvedena v hidroelektrarni Mokrice, žrtvjuje naravo, zaščitene habitate in želi omoočiti nesorazmerno uničenje.

V DPRS menijo tudi, da vlada o nameravanem posegu v Savo in v posebna varstvena območja prednostnih habitatnih tipov Natura 2000 ni pravilno obvestila Evropsko komisijo.

»V DPRS smo tožbo vložili z namenom zaščite narave in habitatov v in ob reki Savi, saj menimo, da gre za uničevalni poseg, ki se nikakor ne sme zgoditi v razviti evropski državi, utemeljeni na spoštovanju prava EU in spoštljivem odnosu do narave, ki smo jo dobili v začasno uživanje,« opozarjajo na DPRS.

Ponovno tudi izpostavljajo okoliščino, da je bil član aktualne vlade, minister za okolje Andrej Vizjak neposredno pred nastopom ministrske funkcije zaposlen v skupini HESS, ki je investitorka v projekt hidroelektrarne Mokrice, in kjer je bil osebno zadolžen za projekt. Minister Vizjak javno sam navaja, da ta projekt vse od nastopa ministrske funkcije marca lani »pospešuje« (denimo tudi prek izredne koronske zakonodaje), ali so njegova ravnanja v tem investicijskem projektu zakonita, pa med drugim preverja Komisija za preprečevanje korupcije. Čeprav projekt še nima končne zelene luči, so investitorji gradbincem in dobaviteljem opreme tudi že oddali za več deset milijonov javnih naročil, kar je po DPRS problematično.

DPRS je leta 2019 že uspela s tožbo v primeru hidroelektrarne Mokrice, ko je Upravno sodišče RS potrdilo, da je okoljevarstveno soglasje, ki ga je za projekt izdal Arso, nezakonito in da mora postopek steči od znova.