Monika Weiss

 |  Politika

Vizjakove nove metode

Zakaj ministrstvo grobo krši standarde za javne obravnave predlogov predpisov?

Okoljski minister Andrej Vizjak

Okoljski minister Andrej Vizjak
© Uroš Abram

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pod ministrom Andrejem Vizjakom uporablja nove metode, s katerimi pomembno otežuje sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov s področij ministrstva. Določenih spornih predlogov MOP sploh ne razkrije v besedilih, ki jih da v javno obravnavo, ampak sporne člene vključi neposredno po javni obravnavi, ko poda uradni predlog predpisa v potrditev vladi in parlamentu. Na MOP na vprašanja, zakaj to počnejo, ne odgovarjajo.

Oviranje sodelovanja s strokovno, ciljno in splošno javnostjo zmanjšuje pravno varnost in učinkovitost družbenih sistemov ter zaupanje v pravno državo, opozarja resolucija o normativni dejavnosti, ki govori o skrbi in odgovornosti organov za pripravo kakovostnih pravnih predpisov.

Zgolj dva aktualna primera. MOP je na portalu e-demokracija ravno na zadnji dan lanskega leta objavil osnutek novele Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), torej besedilo v celoti prenovljenega sistemskega predpisa za področje varstva okolja. Javnosti je za podajanje pripomb sprva odmeril najkrajši možni čas, to je 30 dni, po intervenciji nevladnikov pa je rok podaljšal do 11. februarja. Posebnost osnutka ZVO-2 pa je oblika: od skupno 178 strani je »vsebinska« utemeljitev predloga podana le na polovici prve strani, na ostalih 177-ih straneh pa so navedeni goli predlogi členov –gre za kar 309 členov, od katerih ni nobeden pojasnjen niti z besedo. Na MOP, kot omenjeno, ignorirajo vprašanje, zakaj lastnih »rešitev« novih členov ZVO-2 niso transparentno pojasnili in utemeljili – še zlasti, ker gre za javno obravnavo izjemno pomembnega sistemskega predpisa.

MOP s tako objavo kaže nespoštljiv odnos do javnosti, za katero očitno meni, da ji ne rabi nič pojasnjevati. Hkrati MOP povsem odstopa od drugih ministrstev (o tem je obveščenih več organov), kateri osnutki zakonov v javni obravnavi vsebujejo obvezne sestavine, ki so zahtevane za vložitev predlogov vladi oziroma v zakonodaji postopek, to je od podrobnega opisa stanja, ključnih rešitev, finančnih posledic, ureditev v tujini do obrazložitve členov. Da objava predpisa, kot si jo je zamislil Vizjak, otežuje izrekanje javnosti o sporni vsebini predloga, so že opozorili v društvu Eko krog. Vizjakov predlog naj bi prinašal škodljivih rešitev, »nedvomno posebej izstopa popolno izključevanje nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu iz postopkov presoj vplivov na okolje, okoljskih soglasij in okoljskih dovoljenj, kjer se pričakuje posege z velikim vplivom na okolje in zdravje ljudi. Gre za grobo kršenje Aarhuške konvencije,« opozarjajo.

Skrivanje škodljive »rešive« pred javnostjo?

Drug primer je predlog sprememb zakona o vodah (ZV-1G). Na portalu e-demokracija je bilo 21. januarja objavljeno, da je predlog »parafiran odposlan«. Isti dan je bil predlog ZV-1G objavljen med gradivi, pripravljenimi za obravnavo na vladi. A ta predlog za vlado ni bil identičen predlogu ZV-1G, ki je bil v javni obravnavi.

MOP je v predlogu ZV-1G, ki ga je pripravil za vlado, namreč dodal pomembno spremembo, ki bi izničila veljavno popolno prepoved, po kateri se na vodovarstvenih območjih (območjih za odvzem vode za javno oskrbo s pitno vodo) ne sme graditi objektov in naprav, ki vključujejo nevarne snovi in potrebujejo okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov. S predlogom ZV-1G, pripravljenim za vlado, skuša MOP dati vladi možnost, da določi drugače. Zakaj MOP tega svojega spornega predloga ni dal v besedilo za javno obravnavo, na MOP, kot rečeno, ne odgovarjajo – dodatno sporno dejstvo pa je, da MOP predlaga sprejem ZV-1G po skrajšanem postopku. Na to nedopustno prakso so okoljevarstveniki, kot je Stane Lesjak iz združenja Rovo, obvestili Varuha človekovih pravic, pripravljajo pa tudi obvestilo drugim organom in Evropski komisiji. »Predlog novega ZV-1G je nerazumen poseg v vodovarstveni režim v Sloveniji, saj omogoča gradnjo tovarn z nevarnimi proizvodnimi procesi in nevarnimi odpadki. Onemogočanje javne razprave dodatno kaže na dejstvo, da nekaj s spreminjanjem tega zakona ni v redu! Podane niso nobene primerjave z dosedanjim zakonom, analize dosedanjega zakona oz. razlage ali utemeljitve razlogov za take spremembe,« poudarja Lesjak.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.